Še pred nekaj leti smo ob vprašanju odprli Google, kliknili nekaj zadetkov in primerjali odgovore. Danes marsikdo naredi nekaj precej hitrejšega: vpraša umetno inteligenco. Odgovor dobimo v nekaj sekundah, nova obsežna raziskava pa kaže, da ima takšno udobje manj očitno ceno – del informacij lahko ostane zunaj našega pogleda.

AI nam odgovor ponudi v nekaj sekundah, vendar lahko pri tem del informacij ostane zunaj našega pogleda. (slika: Dnevne Novice / AI ilustracija)

En odgovor namesto desetih zavihkov

ChatGPT, Gemini, Claude in drugi AI-klepetalniki že dolgo niso več samo pripomočki za pisanje besedil. Sprašujemo jih za razlage, priporočila, primerjave, ideje za potovanja, pomoč pri delu in odgovore na vprašanja, zaradi katerih bi še nedavno odprli spletni iskalnik.

Pri Googlu je pot do odgovora drugačna. Pred nami je vrsta povezav, med katerimi izbiramo sami, odpiramo različne strani in primerjamo informacije. AI velik del tega dela opravi namesto nas: podatke zbere, jih poveže in pred nas postavi enoten odgovor.

Raziskovalci z Univerze v Københavnu so preverili, kaj se pri tem zgodi s širino informacij, ki jih uporabnik dejansko dobi. Ugotovili so, da lahko pri takšnem načinu iskanja dobimo ožji nabor informacij in pogledov kot pri klasičnem spletnem iskanju.

To še ne pomeni, da je odgovor napačen. Težava je precej manj očitna: odgovor je lahko videti popoln, čeprav nekaterih relevantnih informacij v njem sploh ni.

Raziskava je zajela približno 70 milijonov trditev

Ne gre za primerjavo nekaj naključno izbranih odgovorov ChatGPT in Googla. Raziskovalci so preverili 27 velikih jezikovnih modelov, med njimi modele podjetij OpenAI, Google, Meta in Alibaba.

Analiza je zajela 155 različnih tem, povezanih z 12 državami, pri vsaki pa so uporabili 200 različic vprašanj, oblikovanih na podlagi resničnih uporabniških poizvedb. Skupaj so analizirali približno 1,7 milijona odgovorov in okoli 70 milijonov posameznih trditev.

Teme so bile zelo različne – od popularne kulture in zakonske zveze do rasizma, jedrskega orožja, genocida ter vprašanj, povezanih z zgodovinskim in političnim okoljem posameznih držav.

Raziskovalce je zanimalo, kako raznolik nabor dejanskih informacij se pojavlja v odgovorih. Primerjava je pokazala, da so analizirani AI-modeli uporabnikom praviloma ponudili manj raznoliko vsebino kot spletno iskanje.

Tudi najboljši rezultat je zaostal za Googlom

Po podatkih Univerze v Københavnu je celo model, ki je med testiranimi ustvarjal najbolj raznolike odgovore, ponudil najmanj 18,7 odstotka manj raznolike informacije kot Google.

Pri tej številki je pomembna razlika: raziskava ni pokazala, da bi bili odgovori AI za 18,7 odstotka slabši ali manj pravilni. Merila je raznolikost informacij, ki jim je uporabnik izpostavljen.

Pri spletnem iskanju lahko med zadetki naletimo na univerzo, časopis, državno ustanovo, podjetje ali strokovno publikacijo. Nekatere povezave preskočimo, druge odpremo in med seboj primerjamo. Pri AI se velik del tega procesa zgodi v ozadju.

Na zaslonu nato dobimo tekoč in pogosto zelo prepričljiv odgovor. Ravno občutek, da imamo pred seboj zaokroženo razlago, pa lahko zakrije nekaj pomembnega: ne vidimo virov, informacij in pogledov, ki jih sistem v odgovor ni vključil.

Večji AI še ne pomeni širšega pogleda

Primerjava različnih modelov je prinesla še eno zanimivo ugotovitev. Večji jezikovni modeli sami po sebi niso zagotavljali večje raznolikosti odgovorov. Avtorji so v svoji analizi zaznali celo povezavo med večjo velikostjo modela in manjšo raznolikostjo vsebine.

Pri novejših modelih so bili rezultati nekoliko bolj spodbudni, saj so praviloma dosegali večjo raznolikost kot starejši. Raziskava zato ne kaže preprostega trenda, po katerem bi AI z vsako novo generacijo uporabniku ponujal vse ožji pogled.

Pomagalo je tudi, kadar so modeli pri pripravi odgovora pridobivali informacije iz zunanjih virov. V takšnih primerih se je raznolikost povečala, vendar učinek ni bil enak pri vseh državah in kulturnih okoljih.

V Sloveniji AI uporablja že velik del spletne populacije

Tudi v Sloveniji takšna ugotovitev ni več obrobna, saj AI uporablja že velik del spletne populacije. Center za družboslovno informatiko na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani je maja 2026 raziskavo izvedel na reprezentativnem vzorcu 1.435 prebivalcev Slovenije v verjetnostnem spletnem 1KA panelu.

Po podatkih UL FDV generativno umetno inteligenco uporablja 80 odstotkov uporabnikov interneta, leto prej pa je bil ta delež 51-odstoten.

Pri tako razširjeni uporabi ni več pomembno samo, ali AI poda pravilen odgovor. Pomembno postaja tudi, iz katerih informacij ga sestavi in česa uporabniku ne pokaže.

Če AI uporabljamo vsak dan, je seveda pomembno tudi, katere podatke mu zaupamo. Na Dnevnih Novicah smo že preverili, kako varno uporabljati ChatGPT, Gemini in druge AI klepetalnike. Nova raziskava zdaj osvetljuje drugo stran uporabe teh orodij: kaj se zgodi, ko iskanje, primerjanje in izbiro informacij vse pogosteje prepustimo sistemu.

Raziskovalce skrbi predvsem dolgoročni učinek

Avtorji obravnavajo tudi možnost pojava, ki ga opisujejo z izrazom »knowledge collapse« – postopnega zmanjševanja raznolikosti znanja, ki mu je uporabnik izpostavljen.

Če veliko ljudi informacije pridobiva prek sistemov, ki pogosto izpostavljajo podoben nabor vsebin, lahko manj pogosto omenjeni podatki in pogledi sčasoma dobijo manj pozornosti. Dodaten zaplet bi lahko nastal, če bi se prihodnji modeli vse pogosteje učili tudi iz vsebin, ki jih je pred njimi ustvarila umetna inteligenca.

Vendar raziskovalci ne trdijo, da se takšen kolaps znanja že dogaja. Novejši modeli so v analizi celo pokazali nekoliko večjo raznolikost kot starejši, zato avtorji govorijo o možnem dolgoročnem tveganju, ne o neizogibnem razvoju dogodkov.

Nekaj lahko izgine že zaradi jezika, v katerem iščemo

Za slovenske uporabnike je posebej zanimiv jezikovni del ugotovitev. Izvirna raziskava je pokazala, da so pri informacijah, povezanih s posameznimi državami, odgovori modelov bolj odražali vsebine v angleščini kot vsebine v lokalnih jezikih.

Za manjša jezikovna okolja je to pomembna podrobnost. Lokalni strokovnjak, raziskava, ustanova ali drug kakovosten vir ima lahko na svetovnem spletu precej manjšo prisotnost od množice vsebin v angleščini.

Zato lahko dobimo tekoč in na videz celovit odgovor v slovenščini, ne da bi vedeli, ali je sistem pri njem zajel tudi pomembne slovenske oziroma lokalne vire. To je drugačen problem od očitno napačnega odgovora – uporabnik lahko veliko težje opazi informacijo, ki je nikoli ni dobil.

AI ostaja uporabno orodje, le prvi odgovor ni nujno celotna slika

Ugotovitve niso razlog, da bi ChatGPT, Gemini ali druge sisteme nehali uporabljati. Njihova največja prednost je prav hitrost: zapleten pojem lahko pojasnijo v nekaj sekundah, povzamejo veliko količino informacij ali nam pomagajo narediti prvi korak pri temi, o kateri ne vemo skoraj ničesar.

Pri pomembnejših vprašanjih pa se splača pogledati, od kod podatek prihaja, in preveriti še kakšen drug, po možnosti primarni vir. Tako AI ostane priročno izhodišče, njegov prvi odgovor pa ne postane samodejno tudi zadnja postaja.

In prav tu je morda največja sprememba, ki jo prinaša novi način iskanja informacij. Nekoč smo morali med desetimi zadetki sami poiskati odgovor. Danes ga dobimo skoraj takoj – zato moramo toliko bolj vedeti, kdaj je vredno pogledati še mimo njega.

V času, ko lahko do odgovora pridemo v nekaj sekundah, morda največja nevarnost ni, da odgovora ne bi dobili. Lahko je to, da zaradi njegove prepričljivosti ne pomislimo več, kaj je ostalo zunaj njega.