Sedenje za računalnikom, vožnja z avtomobilom ali večer na kavču so povsem običajni deli dneva. Nova raziskava pa je pokazala, da se med neprekinjenim sedenjem aktivnost stegenskih mišic postopoma zmanjšuje. Posebej zanimiva je številka okoli 25 minut – vendar ne zato, ker bi predstavljala novo zdravstveno mejo.

Dolgotrajno neprekinjeno sedenje vpliva na aktivnost stegenskih mišic. (slika: Dnevne Novice / AI ilustracija)

Sedimo v službi, avtomobilu in nato še doma

Koliko časa ste danes že presedeli? Za zajtrkom, v avtomobilu, službi, med kosilom in nato še doma pred televizijo ali računalnikom se posamezna obdobja sedenja hitro seštejejo. Pri tem pa ni zanimivo le število ur na stolu. Znanstveniki so pogledali precej podrobneje: kaj se dogaja v mišicah, ko dalj časa sploh ne vstanemo?

Nova raziskava, objavljena 29. septembra 2026 v znanstveni reviji npj Exercise Medicine and Health, je to spremljala v vsakdanjem življenju. V analizo so vključili 7.684 posameznih obdobij sedenja pri 84 odraslih.

Vzorec je bil jasen. Daljše ko je bilo posamezno obdobje sedenja, manj zaznavne aktivnosti so beležili v stegenskih mišicah.

Zakaj se pojavlja prav številka 25 minut?

Mišično aktivnost so spremljali z elektromiografijo oziroma EMG. Elektrode, vgrajene v posebna oblačila, so omogočile spremljanje električne aktivnosti mišic med običajnim dnevom, zato meritve niso bile omejene zgolj na nadzorovano sedenje v laboratoriju.

Ko so podatke združili in matematično modelirali spreminjanje aktivnosti skozi čas, so ocenili, da je delež zaznavne mišične aktivnosti v posameznem merjenem intervalu padel na približno 10 odstotkov po 8,9 minute sedenja. Pri 12,2 minute je znašal približno pet odstotkov, pri 25,7 minute pa približno en odstotek.

Toda številke 25,7 minute ne gre razumeti preveč dobesedno. To ne pomeni, da po 25 minutah mišice nehajo delovati. Prav tako 25 minut ni nova meja med »varnim« in »nevarnim« sedenjem. Gre za rezultat statističnega modela te raziskave, ki opisuje pogostost zaznavne aktivnosti stegenskih mišic med neprekinjenim sedenjem.

Pri daljšem sedenju se je pokazala še ena razlika

Avtorji so udeležence primerjali tudi glede na to, kako dolgo so običajno sedeli brez prekinitve.

Pri ljudeh, katerih običajna obdobja sedenja so trajala najmanj 25 minut, so med sedenjem v povprečju zaznali približno 6,55 minute mišične aktivnosti na uro. Pri tistih, ki so običajno sedeli manj kot 25 minut naenkrat, je bilo takšne aktivnosti približno 10,42 minute na uro.

Ni torej pomembno le, koliko časa na dan presedimo. Razlika se je pokazala tudi pri tem, kako dolgo sedimo brez prekinitve.

Kaj pa, če preprosto vstanemo?

Zanimiva razlika se je pokazala tudi pri prekinitvah sedenja. Daljša in intenzivnejša telesna dejavnost pred ponovnim sedenjem je bila povezana z bolj vztrajno aktivnostjo mišic v naslednjem obdobju sedenja. Pogostejše in intenzivnejše prekinitve so bile povezane s približno petimi dodatnimi minutami zaznavne mišične aktivnosti na uro sedenja.

Za to ni treba vsakega odmora spremeniti v trening. Vstajanje od mize, nekaj hoje ali druga aktivna prekinitev že prekine dolgo obdobje na stolu. Kdor želi mišice dodatno vključiti tudi z vadbo, lahko z nekaterimi preprostimi vajami aktivira tudi globoke mišice.

To je posebej zanimivo za ljudi, ki večino delovnika presedijo. Človek je lahko telesno aktiven zjutraj ali zvečer, vmes pa še vedno preživi več ur na stolu skoraj brez prekinitve.

Kaj o sedenju priporočajo v Sloveniji?

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v slovenskih smernicah za 24-urno gibalno vedenje odraslih priporoča omejevanje sedentarnega vedenja na sedem ur dnevno ali manj ter pogosto prekinjanje daljših obdobij sedentarnega vedenja.

Kako se priporočila odražajo v vsakdanjem življenju, kažejo podatki raziskave CINDI 2024. Po podatkih NIJZ le 37 odstotkov odraslih prebivalcev Slovenije hkrati dosega priporočila glede zmerne do visoko intenzivne telesne dejavnosti, sedentarnega vedenja in spanja.

Na pomen prekinjanja sedenja je septembra opozorilo tudi Ministrstvo za zdravje. Med preprostimi vsakodnevnimi koraki za bolj aktivno življenje je izpostavilo aktivne odmore med sedenjem, poleg hoje na kratkih razdaljah in uporabe stopnic.

25 minut ni časovnik, ki bi ga morali nastaviti

Pri rezultatih je vendarle potrebna previdnost. V raziskavi je sodelovalo 84 odraslih iz treh različnih raziskovalnih skupin, zato ugotovitev ni mogoče preprosto prenesti na vsakega posameznika.

Prav tako ni bilo dokazano, da bi vstajanje natančno vsakih 25 minut samo po sebi preprečilo določeno bolezen. Avtorji poudarjajo, da bodo za razumevanje povezave med mišično aktivnostjo med sedenjem in dolgoročnimi zdravstvenimi posledicami potrebne nadaljnje raziskave.

Iz rezultatov zato ne moremo narediti pravila, da je treba po 25 minutah obvezno vstati. Med dolgim neprekinjenim sedenjem in sedenjem, ki ga vmes prekinemo z gibanjem, pa so pri aktivnosti mišic zaznali razliko.

Več ur na stolu je lahko sestavljenih iz dolgih neprekinjenih blokov ali pa iz obdobij, med katerimi vstanemo in se nekoliko premaknemo. Za naše mišice, kot kaže nova raziskava, to ni povsem ista zgodba.