Na drugi nacionalni konferenci o umetni inteligenci je bilo govora predvsem o novih evropskih predpisih, o slovenski nacionalni strategiji in o kibernetskih grožnjah. Konferenco je zaznamovala tudi udeležba predsednice države in vrhov kar treh ministrstev.
Grad Jable v Loki pri Mengšu je gostil 2. slovensko nacionalno konferenco o umetni inteligenci. Prisotnim je prva spregovorila predsednica države Nataša Pirc Musar, sledili so še nagovori ministrice za zunanje in evropske zadeve Tanje Fajon, ministrice za digitalno preobrazbo Emilije Stojmenove Duh ter ministra za obrambo Marjana Šarca. Tako visoka politična zasedba priča o tem, kako pomembno je za slovenske državne organe področje umetne inteligence (UI).
Prisotnost vrhov kar treh različnih ministrstev zagotovo ni bila naključna, saj so bile med osrednjimi točkami konference tri različne teme – nova evropska zakonodaja, izvajanje slovenske nacionalne strategije za umetno inteligenco ter področje kibernetske varnosti in zaščite. »Na Ministrstvu za digitalno preobrazbo verjamemo, da umetna inteligenca stoji na treh stebrih: znanje, etika in zakonska ureditev.
Za koristno rabo UI moramo biti opremljeni z znanjem in digitalnimi kompetencami ter z določeno etično zrelostjo, njena uporaba pa mora biti regulirana. Prvi pogoj za etično rabo umetne inteligence, ki dela v dobro ljudi in planeta, so izobraženi in osveščeni uporabniki,« je med drugim izjavila ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh. Na konferenci so sodelovali tudi predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije ter domačih akademsko–raziskovalnih ustanov.
Glede Nacionalnega programa spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence v Sloveniji (NpUI), so spomnili, da je pristojno digitalno ministrstvo doslej že financiralo vrsto projektov za predvideva je različnih vidikov sprememb, ki jih bo UI kmalu prinesla v družbo. Nedvomno bo uvajanje UI zahtevalo kompleksne oblike sodelovanja med nadzornimi in ostalimi organi na nacionalni ravni ter na ravni EU.
Glede varnosti in kibernetske zaščite pa so se na konferenci posvetili predvsem aktualnim varnostnim tveganjem, med katerimi naraščajo tudi hibridna tveganja, ki so usmerjena v šibke točke države ali družbe, da bi jo destabilizirale, pri čemer so podprte tudi z intenzivnimi obveščevalnimi aktivnostmi.