Na težko pričakovanem septembrskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta so bili poleg govora predsednice Komisije EU na vrsti tudi govori predstavnikov vseh političnih skupin. Vsi so se posvetili številnim različnim težavam EU, le dva pa sta med aktualnimi problematikami navedla tudi vse višje cene energije oz. goriv.
Predsednica Komisije EU v klopeh Parlamenta EU (foto: FB European Parliament)
Predsednica Komisije EU Ursula von der Leyen se med svojim tradicionalnim septembrskim govorom o stanju Evropske unije ni posebej dotaknila naraščajočih cen goriv in energije. Tudi ostali govorci, ki so predstavljali vse politične skupine v Parlamentu EU, pa se niso preveč posvetili tej pomembni tematiki. Izjemi sta bili iz skupine Evropski konservativci in reformisti ter iz skupine Levica.
Poslanka Manon Aubry je prisotne spomnila, da poln rezervoar bencina že presega 100 evrov, zato se morajo milijoni ljudi po EU že odločati, ali je zanje bolj pomembno prehranjevanje, nastanitev ali prevoz. Francozinja je pozvala k zamrznitvi cen energentov in k novi obdavčitvi super-dobičkov naftnih družb. Prav tako pa se je obregnila ob okoljevarstveno politiko in preoblikovanja gospodarskih modelov v EU.
Za skupino Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) pa je v Evropskem parlamentu spregovoril Poljak Patryk Jaki, ki je pozval k ukrepom za zaščito državljanov in podjetij v EU pred naraščajočimi cenami energije. Pri tem pa je navedel tudi potrebo po pregledu dosedanjih ‘zelenih politik’, saj po njegovem mnenju povečujejo stroške in ovirajo konkurenčnost v EU.
Ostali o cenah goriv niso trošili besed, čeprav so letošnji podatki zelo jasni. Na prvi dan januarja 2026 so bile cene za liter kurilnega olja v maloprodaji v Nemčiji okrog 0,91 evra, v Avstriji okrog 1,1 evra in v Sloveniji približno 1,01 evra. Danes pa so cene za liter enakega goriva za ogrevanje v Nemčiji približno 1,76 evra, v Avstriji povprečno 1,66 evra in v Sloveniji okrog 1,6 evra na liter.
Ker se oskrba EU z naftnimi derivati in z zemeljskim plinom iz držav Perzijskega zaliva znova zapleta (proiranske skupine so pred dnevi uničile še osrednji naftovod, ki poteka z vzhoda na zahod Saudove Arabije), cene sodčka nafte pa ob koncu poletja še najprej rastejo, bi morali vrhovi EU dobro premisliti, kako naprej. Previsoke cene goriva bodo napolnile žepe delničarjev naftnih družb, a utegnejo tudi hitro zaustaviti rast evropskega gospodarstva in EU pahniti v regresijo.