Jutri, v nedeljo, 1. oktobra, bo pričala v EU veljati Istanbulska konvencija. Ta dokument zagotavlja celovit pravni okvir za zaščito žensk pred vsemi oblikami nasilja v državah članicah EU.
Za ženske v EU se začenja nova, lepša era (foto: pxhere.com)
Istanbulska konvencija je celovit pravni okvir EU, namenjen zaščiti žensk pred vsemi oblikami nasilja. Cilj novega okvira je preprečevanje, pregon in odpravljanje nasilja nad ženskami, nasilja v družini ter izvajanje celovitih in usklajenih politik EU. Pričeti bo veljala s prvim dnem meseca oktobra (kar pa po drugi strani pomeni, da je bilo v vseh letih od ustanovitve EU za zaščito žensk storjenega premalo).
»Nasilje nad ženskami škodi vsem našim demokratičnim družbam. Ena od treh žensk je bila žrtev fizičnega ali spolnega nasilja od 15. leta starosti. Preveč jih tega ne prijavi. Preveč storilcev ostane nekaznovanih. Moramo ukrepati in Istanbulska konvencija je naš pravni odgovor za krepitev pravic žensk,« je ob pričetku veljavnosti novih pravnih aktov dejala Podpredsednica za vrednote in preglednost Vera Jourová.
Strukture EU bodo še naprej spodbujale države članice, da sprejmejo potrebne ukrepe za preprečevanje kakršnegakoli nasilja nad ženskami ter zagotovijo učinkovito zaščito in podporo vsem žrtvam. In kaj so ključne točke te konvencije? Predvsem ta, da se kazensko preganja dejanja, kot so pohabljenje ženskih spolovil, prisilna poroka, zalezovanje, prisilen splav in prisilna sterilizacija.
To namreč pomeni, da bodo države članice prvič morale uvesti ta huda kazniva dejanja v svoje pravne sisteme. Poleg tega poziva k vključevanju vseh zadevnih državnih ustanov in organizacij, da bodo skupaj preprečevale nasilje nad ženskami in nasilje v družini. Tako državne ustanove in nevladne organizacije odslej ne bodo več delovale nepovezano, temveč bodo pripravile protokole za sodelovanje.
Ker so raziskave pokazale, da lahko določene vloge in vzorci obnašanja prispevajo k temu, da postane nasilje nad ženskami sprejemljivo, so s sprejemom Istanbulske konvencije prvič vpisali v mednarodno pravo dejstva, da razlika med ženskami in moškimi ni zgolj biološka, ampak obstaja tudi sociološko pojmovanje spola, ki ženskam in moškim dodeljuje določene vloge in vzorce obnašanja.