Na Koroški Beli se z uradno svečanostjo zaključil večji gradbeni projekt, ki je zaščitil 2000 prebivalcev vasi pred plazom. Koroška Bela je med najbolj plazovno ogroženimi lokacijami v Sloveniji, za zaščitna gradbena dela pa so z Ministrstva za naravne vire in prostor namenili 6 milijonov evrov.
Tako je videti ena od osmih novih hudourniških pregrad (foto: MNVP)
Z Ministrstvu za naravne vire in prostor (MNVP) so pojasnili, da so za sanacijo plazu pri Koroški Beli teh 6 milijonov evrov pridobili iz ‘Načrta za okrevanje in odpornost’, s tem denarjem pa so v sklopu obsežnega gradbenega projekta postavili eno armirano betonsko pregrado v grapi vodotoka Bela ter kar osem hudourniških mrežnih pregrad, kar je bilo še posebej zahtevno.
Te hudourniške pregrade so morali namreč zaradi težko dostopnih lokacij vgrajevati s pomočjo alpinističnih tehnik in s podporo helikopterja. Koroška Bela sicer eno izmed najbolj prepoznavnih območij ogroženosti s strani plazov v Sloveniji, obenem pa je lep pokazatelj, da so plazovi zelo tesno povezani z vodnim režimom, intenzivnimi padavinami, erozijo, človeškim bivanjem in ostalimi posegi v prostor.
V Sloveniji je med 25 in 35 % ozemlja potencialno plazovitega, po državi pa so doslej evidentirali skoraj 12.000 plazov. MNVP je v zadnjih letih izvedlo ukrepe na petih večjih plazovih – poleg plazu Koroška Bela še na plazu Laze (občina Gorenja vas – Poljane), plazu Gradišče nad Prvačino (občina Nova Gorica), plazu Slano Blato (občina Ajdovščina) ter na plazu Macesnik (občina Solčava).
Ukrepi na šestem plazu velikega obsega, to je na plazu nad Logom pod Mangartom, pa bodo zaključeni jeseni. Ta plaz je sicer znan po tem, da je leta 2000 zahteval 7 smrtnih žrtev. Poleg tega imajo po slovenskih občinah pravkar odprtih še 95 projektov, ki se nanašajo na področje ogroženosti s strani plazov, njihova skupna vrednosti pa presega 53 milijonov evrov. To so predvsem plazovi, ki so se sprožili v enajstih različnih naravnih nesrečah v letih 2023 in 2024.
»Ti plazovi so predvsem na območjih Koroške, Savinjske, Podravske, Gorenjske in Osrednjeslovenske regije. Skupno je Ministrstvo za naravne vire in prostor v letih od 2024 do 2026 obravnavalo več kot 236 plazov, od tega jih je 150 že zaključenih; izplačanih je bilo več kot 70 milijonov evrov,« so pojasnili z MNVP in spomnili, da je povečanje odpornosti na naravne nesreče in zagotavljanje večje varnosti temeljni cilj slovenske države.
Dodali pa so še, da bo potrebno izvesti sanacijo še preostalih 80 plazov, dokončati opozorilne karte plazovitosti, jih upoštevati pri gradnji in ukrepih na obstoječih objektih ter tudi s pomočjo EU preventivno ukrepati na ogroženih območjih. Medtem, ko so v Koroški Beli (ki je na Gorenjskem) zaključili s sanacijo, pa se je na območju Črne na Koroškem na cesti proti Haleni sprožil nov plaz, oziroma udor, zaradi katerega so morali to cesto takoj zapreti.