Medtem ko je ameriški predsednik malce omilil svoje grožnje z ameriškim napadom na Sirijo, pa angleška premierka na vsak način želi poseči po povračilnih ukrepih zaradi napadov s kemičnim orožjem. Napetosti v celotnem Srednjem Vzhodu tako še naprej ostajajo na robu začetka tretje svetovne vojne. Rusi, Angleži in Američani namreč premikajo svoje pomorske sile v Sredozemlju, Izraelci pričakujejo povračilni napad Irana, med Grki in Turki pa je ta teden že prišlo do streljanja. Medtem sta se vsaj vladi Nemčije in Kanade odločili, da ne nameravata sodelovati v morebitnem spopadu.     

Mednarodna konvencija o prepovedi kemičnega orožja je bila ratificirana leta 1993, na sliki, ki je predvidoma nastala leta 2009, pa so ameriške 155 mm topniške granate s prepovedanim iperitom oziroma gorčičnim plinom, ki naj bi še vedno čakale v skladišču, da jih uničijo (foto: cma.army.mil/pueblo.aspx)      

Alarmantne vesti o premikih pomorskih vojaških sil na vzhodu Sredozemskega morja potrjujejo stanje izjemno visoke napetosti, kot jih potrujejo tudi besede politikov. Čepra je predsednik ZDA Donald Trump v novem tvitu malce omilil svoje grožnje z napadom, pa je angleška premierka Theresa May željo po povračilnih ukrepih danes prenesla v angleški parlament. Pri tem se sklicuje na nedavni domnevni kemični napad v mestu Duma, ki so ga včeraj osvobodile sirske vladne sile, najbrž pa je tudi nedavni poskus umora z ruskim bojnim strupom v Salisburyu podžgal bojevitost gospe May. 

Zadnji domnevni kemični napad, ki naj bi se zgodil v mestu Duma v periferiji Damaska, je sicer le en iz serije podobnih, ki so se v Siriji zvrstili od začetka oborožene vstaje. Po pro-zahodni verziji dogodkov so vse te napade izpeljale sile sirskega predsednika Asada. Ruski, iranski in sirski državni mediji pa vsakič poročajo o tem, kako je bil napad insceniran s strani uporniških islamističnih milic, ki so povezane s tajnimi službami držav Zahoda.

Tako so pro-ruski mediji v zadnjih tednih vseskozi opozarjali na to, da bo v Dumi dejansko prišlo do novega napada s kemičnimi sredstvi, ki naj bi služil kot povod, da potem Zahod začne z novim splošnim napadom na Sirijo. In tik pred padcem Dume, ko se je že začela evakuacija zadnje skupine islamističnih borcev, je tam res prišlo do novega domnevnega incidenta.     

Preiskovalka Združenih narodov Carla Del Ponte je sicer že leta 2013 upornike (in ne vladne sile) obtožila uporabe strupenega plina sarin, kasneje pa je za tri podobne napade v Guti, Khan Assyalu in Khan Shaykhunu švicarska tožilka izjavila, da so prišla nedovoljena sredstva iz skladišč sirske vojske. Kako, kdaj in preko koga, pa niso uspeli raziskati, zato je kasneje podstopila kot vodja posebne neodvisne mednarodne preiskovalne komisije za Sirijo.

Medtem ko se v zahodnih medijih redno širi propaganda s poudarjanjem nečloveških smrti otork in ranjencev v bolnišnicah, pa Assadovemu režimu naklonjeni mediji redno kaže posnetke, kako vladne enote odkrivajo delavnice upornikov z ostanki kemičnih sredstev. Tudi vloga reševalnih ekip tako imenovanih Belih čelad ni kristalno jasna, saj obstajajo sumi, da ne gre za reševalce, ampak za preoblečene vojake in pri veliko posnetkih za odigrane prizore.       

Kot se  je izkazalo v zadnjih mesecih, se na eni strani konflikta nahaja nesimetralno zavezništvo med Sirijo, Rusijo in Iranom ter članico Nata Turčijo. Na drugi strani so ZDA, ZK, Francija, Izrael, Jordanija, Savdska Arabija in Združeni arabski emirati (ter vrsta manj pomembnih akterjev). Ker so Izraelci nedavno spet bombardirali sirsko-iransko oporišče v osrednji Siriji, so državljani židovdske države zadnje dni spet v stanju popolne pripravljenosti, saj pričakujejo vojaški odgovor Irana oziroma njegovih zaveznikov.  

Turki pa ostajajo zgodba zase. V zavezništvu z Iranom in Rusijo so pristali predvsem zato, da bi lahko napravili etnično čistko nad sirskimi Kurdi in zasedli čimvečji del severozahodne del Sirije. Zasedba sirskih ozemlje s strani Turčije Assadu ne diši niti malo, a je trenutno skupna prioriteta omejitev vloge ZDA in večinoma kurdskih milic SDF na severu Sirije. Zato se Sirci niso preveč potrudili obraniti kanton Afrin pred turško invazijo.   

Čeprav torej Turčija v Siriji odkrito deluje proti interesom ključnih držav zveze NATO, je še vedno niso izključili iz pakta. So pa ta teden na Turke v bližini otoka Ro streljali Grki. Sicer je šlo le za opozorilne strele na zatemnjen vojaški helikopter, a ker nič ne kaže, da se bodo nenehne kršitve grškega zračnega prostora in grških teritorialnih voda končale, lahko kadarkoli pride do resnejšega spopada.      

Edina pozitivna novica za svetovni mir je ta, da še obstaja kdo, ki ne želi na vsak način v vojno. Nemška kanclerka Angela Merkel in kanadski premier Jusin Trudeau sta danes potrdila, da njuni državi ne bosta sodelovala pri morebitnih vojaški napadih zahodne koalicije na Sirijo.