V evropskem parlamentu bodo na letošnjem decembrskem plenarnem zasedanju poslanci glasovali o preventivnih ukrepih glede rakavih obolenj na delovnih mestih. Nova evropska pravila želijo zaposlene bolje zaščititi pred kancerogeni.
Tudi delavci v avtomobilski industriji so izpostavljeni večjim tveganjem kot ostali (foto: maxpixel.net)
Rak je najpogostejši vzrok smrti zaradi z delom povezanih bolezni. 53 odstotkov smrti zaradi dela je na račun raka, 28 odstotkov na račun bolezni srca in ožilja ter 6 odstotkov zaradi dihalnih bolezni. Najpogostejši tipi raka zaradi dela so pljučni rak, mezotelioma (zaradi izpostavljenosti azbestu) in rak na mehurju. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ocenjuje, da je vsak deseti primer raka na pljučih tesno povezan s tveganji na delovnem mestu.
Lani so poslanci parlamenta EU med revizijo ‘Direktive o prisotnosti škodljivih snovi na delovnem mestu’ na seznam nevarnih snovi uvrstili 11 novih karcinogenih substanc. Novi ukrepi pa naj bi naj bi v naslednjih 50 letih rešili kar 100.000 življenj. Gradbeništvo, kemična, avtomobilska in pohištvena industrija ter proizvodnja hrane in oblačil so tisti sektorji, kjer so rakava obolenja še posebej razširjena.
Na letošnjem decembrskem plenarnem zasedanju bodo tako poslanci v parlementu EU glasovali o še strožjih pravilih, ki bi v še večji meri omejila prisotnost kancerogenov in mutagenov na delovnih mestih. Nova zakonodaja predvideva mejne vrednosti glede izpostavljenosti dodatnim osmim snovem, ki povzročajo raka.
Mejne vrednosti zajemajo izpostavljenost snovem preko rokovanja ali preko vdihavanja hlapov, nove snovi pa med drugim vključujejo tudi hlape dizelskih goriv ter uporabljeno motorno olje. »Najpomembnejše je nepretrgano, trajno ocenjevanje tveganj na delovnem mestu. Zdravje zaposlenih nima cene«, je napovedal poročevalec Claude Rolin (S&D, Belgija).
Na spletni strani parlamenta EU pa so dodali, da poslanci medtem že delajo na tretji reviziji direktive, ki predvideva uveljavitev mejnih vrednosti za še dodatnih pet karcinogenih snovi. To bo pomenilo nadaljnjo izboljšanje delovnih pogojev in še boljšo zaščito zdravja zaposlenih v EU.