Pravkar se je pričel se je izvajati inovativen interdisciplinarni izobraževalni program ‘Šola odprte kohezije’. Gre za pilotni projekt Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj in Kulturno izobraževalnega društva PiNA, v katerem so povezali državljansko vzgojo, pridobivanje digitalnih in statističnih veščin ter podatkovno novinarstvo s kompetencami, v njemu pa sodeluje 8 slovenskih srednjih šol.
Dijaki in dijakinje se spoznavajo s kohezijsko politiko (foto: Kulturno izobraževalno društvo Pina)
Pilotni projekt Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj (MKRR) in Kulturno izobraževalnega društva PiNA ‘Šola odprte kohezije’ (oz. ASOC – At the school of open cohesion) želi mladim približati pomen kohezijske politike, oz. s predstavitvijo konkretnih projektov pokazati vpliv kohezijskih politik (EU, državnih, regionalnih) na razvoj lokalnih okolij ter mlade aktivno vključiti v celoten diskurz kohezijskih politik v Sloveniji.
»Verjamemo, da tako, kot za ostala področja, tudi za kohezijo velja, da je vključevanje ključ do uspeha. Mladi bodo skozi projekt, poleg poglobljenega znanja o kohezijski politiki, razvili tudi kompetence kritičnega mišljenja, reševanja izzivov, skupinskega dela in medosebnih ter komunikacijskih veščin,« je o pomenu vključevanja mladih v projektne aktivnosti povedala Nena Bibica, strokovna sodelavka PiNE.
Pilotnemu projektu se je v tem šolskem letu pridružilo 8 srednjih šol – Srednja ekonomsko-poslovna šola Koper, Srednja tehniška šola Koper, Biotehniška šola Šempeter, Gimnazija Nova Gorica, Gimnazija Ormož, Srednja vzgojiteljska šola, gimnazija in umetniška gimnazija Ljubljana, Strokovni izobraževalni center Ljubljana (SIC Ljubljana) ter Izobraževalni center Piramida Maribor – Srednja šola za prehrano in živilstvo.
Z vrha MKRR so spomnili, da smo od vstopa v EU v Sloveniji prek kohezijskih sredstev izpeljali več kot 10.000 projektov posameznikov, podjetij, občin, nevladnih in drugih organizacij. Tako se je z evropskimi kohezijskimi naredilo marsikaj – pa naj gre za pitno vodo, za čiščenje odpadne vode, za hitrejši zagon MSP, za investicije v trajnostno mobilnost, za boljšo rabo energije, za skrb ranljivih skupin, ali za boljše e-storitve za vso prebivalstvo.
Projekt obsega delo in raziskovanje na terenu, izdelavo ustvarjalnega izdelka ter organizacijo predstavitvenih dogodkov sodelujočih ekip in zaključnega dogodka, ki bo maja 2024 namenjen vsem sodelujočim dijakinjam in dijakom. Sicer se ASOC že izvaja v Italiji, Španiji, Grčiji, Bolgariji, Portugalskem ter na Hrvaškem, v njem pa skupno sodeluje približno 35.000 dijakov iz več kot 1.500 razredov ter približno 3.200 učiteljev.