Na Ministrstvu za finance RS so objavili zanimiv statistični pregled pravkar minulega leta 2017. Najbolj pomemben podatek je znižanje letnega primankljaja v državenem proračunu in sicer se je primanklaj lani praktično prepolovil, vsaj v primerjavi z letom 2016.
Finančno stanje Republike Slovenije se je lani izboljšalo (foto:pixabay.com)
Primanjkljaj državnega proračuna v Republiki Sloveniji je lani znašal 332,4 milijona evrov oz. 0,8 odstotka BDP in je glede na leto 2016, ko je znašal 1,7 odstotka BDP, nižji za 352,3 milijona evrov oz. za 48,5 odstotka. Prihodki so dosegli 8,8 milijarde evrov, odhodki pa 9,2 milijarde evrov. Slednji so se najbolj znižali pri plačilih obresti.
V Sloveniji so lani prihodki na letni ravni skupaj dosegli 8,8 milijarde evrov, kar je za 508,9 milijona evrov oziroma 6,1 odstotka več kot v letu 2016. V primerjavi z načrtovanimi prihodki v sprejetem proračunu za leto 2017 to pomeni 99,8-odstotno realizacijo. Davčni prihodki so po predhodni realizaciji skupaj dosegli 7,7 milijarde evrov in so bili glede na leto prej višji za 6,9 odstotka oz. 496,6 milijona evrov.
Po predhodni realizaciji znaša dohodnina na letni ravni 1,104 milijarde evrov, davek od dohodka pravnih oseb se je realiziral v višini 766,3 milijona evrov, davek na dodano vrednost v višini 3,493 milijarde evrov, medtem ko so se prihodki iz naslova pobranih trošarin realizirali v višini 1,585 milijarde evrov.
Z Ministrstva za finance (MF) so v obsežnem poročilu zapisali še, da je realizacija prejetih sredstev iz EU je v primerjavi z letom 2016 nižja za 82,6 milijona evrov in znaša 395 milijonov evrov. Odhodki državnega proračuna, realizirani od januarja do konca decembra, so na podlagi predhodnih podatkov znašali 9,2 milijarde evrov, kar je za 156,6 milijona evrov oz. 1,7 odstotka več kot v enakem obdobju leto prej. V primerjavi z načrtovanimi odhodki v sprejetem proračunu za leto 2017 to pomeni 96,1-odstotno realizacijo.
Največje znižanje odhodkov so v primerjavi z letom 2016 zabeležili pri plačilih obresti, ki so se znižala za 86,8 milijona evrov na 977,3 milijona evrov. Leta 2016 je strošek obresti državnega proračuna znašal 1,064 milijarde evrov. Zaradi slabšega črpanja sredstev kohezijske politike s strani držav članic se je znižala tudi odhodkovna stran proračuna EU za leto 2017, kar je rezultiralo v 48,9 milijona evrov nižjih vplačilih v proračun EU za lansko leto 2017.
Med odhodki so se v letu 2017 v primerjavi z letom 2016 najbolj povečali investicijski odhodki in transferi (za 77,2 milijona evrov na 604,9 milijona evrov), največ iz naslova investicijskega vzdrževanja in gradnje cest. Sledijo drugi tekoči domači transferi, ki so se povečali za 67,2 milijona evrov na 3,360 milijarde evrov.
Največje povečanje izkazujejo pri ministrstvu za zdravje, in sicer 135,7 milijona evrov iz naslova zakona o interventnih ukrepih za zagotovitev finančne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov, katerih ustanovitelj je država, ter 23 milijonov evrov za delno pokrivanje nezdravstvenih storitev (financiranje pripravništev in specializacij).
Povečanja so bila tudi pri tekočih transferih v javne zavode, zlasti iz naslova stroškov dela, kar je posledica vpliva sprejetega dogovora o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju iz decembra leta 2016, s katerim so se sprostili nekateri ukrepi (višji regres, učinki napredovanja javnih uslužbencev, ki so napredovali v letu 2016, odprave anomalij pri tistih javnih uslužbencih, ki so uvrščeni do vključno 26. plačnega razreda).
Hkrati se je v okviru drugih tekočih domačih transferov za 152,8 milijona evrov znižala obveznost države do Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje Slovenije, ki je znašala 1,121 milijarde evrov, in za 22,7 milijona evrov na 13,6 milijona evrov dopolnilna sredstva občinam. Iz enakega razloga kot pri tekočih transferih v javne zavode so se povečali tudi odhodki za plače in prispevke (za 47,6 milijona evrov na 1,174 milijarde evrov).
Povečanje pri transferih posameznikom in gospodinjstvom (za 48,6 milijona evrov na 1,261 milijarde evrov) je bilo največje pri ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kar je delno rezultat odprave nekaterih varčevalnih ukrepov, in pri ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport zaradi spremembe zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.