16. arhitekturni bienale v Benetkah za obiskovalce odpira svoja vrata šele jutri, vendar je Slovenski paviljon že odprt. Slovenija se na 16. mednarodni razstavi arhitekture La Biennale di Venezia v Slovenskem paviljonu predstavlja s projektom ‘Živeti z vodo’, ki ga je pripravil Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO).
Slovenci svojo vodo ponosno predstavljamo tudi na globalno prestižni razstavi La Biennale di Venezia (foto: mk.gov.si)
Komisar, kustos in direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO) Matevž Čelik, je imenoval skupino mednarodno priznanih arhitektov, krajinskih arhitektov, raziskovalcev in pedagogov, ki so se odzvali na vabilo za sodelovanje pri pripravi skupne predstavitve v Slovenskem paviljonu na letošnjem Biennalu v Benetkah. Multidisciplinarni proces njihovega dela je predstavljen z dvema instalacijama.
Prva instalacija je nastala s sodelovanjem celotne ekipe, oblikovali in zasnovali so jo arhitektka in oblikovalka razstav Bika Rebek, arhitekt in urednik Miloš Kosec ter arhitektka, krajinska arhitektka in specialistka za upravljanje z vodami Marta Vahtar. Nanaša se na vodnjak, kot je bil predviden v Plečnikovem nezgrajenem parlamentu, kjer bodo lahko obiskovalci na interaktivnem neskončnem vodnjaku igrivo izražali svoja stališča in razmišljali o politikah v povezavi z vodo.
Ekipa, ki sta jo koordinirala Maj Plemenitaš in Bradley Cantrell, pa je razvila serijo instalacij, ki preiskujejo odnose med hidrološkimi sistemi in zgrajenimi strukturami, teritorijem in pokrajinami v številnih prostorskih, časovnih in operativnih obsegih. Plemenitaš je s svojo ekipo prav tako razvil zemljevid večskalnega toka vode. Predstavitev v slovenskem paviljonu spremlja obsežna publikacija, ki sta jo uredila Nina Granda in Matevž Granda s svojo ekipo.
“Multidisciplinarna skupina 13 arhitektov, krajinskih arhitektov, urbanistov, raziskovalcev in strategov bo poskušala odgovoriti na vprašanja, kakšen je odnos med vodo in arhitekturo danes, kako so na to vplivala zgodovinska dejstva ter kako vodo v prihodnosti pripeljati v ospredje sprejemanja odločitev. Kako bi se morali spopasti z vprašanjem upravljanja voda in ohranjanja vodnih virov?
Ali lahko z razumevanjem kompleksnosti in povezanosti naravnih in antropogenih vodnih sistemov ter z razvijanjem alternativnih modelov ustvarimo novo, bolj pošteno, varnejše in manj invazivno bivalno okolje? Upravljanje voda zahteva sodelovanje dobro informiranih ljudi in sprejemanje pomembnih političnih odločitev. Kontroverzni nerealizirani slovenski parlament arhitekta Jožeta Plečnika, ki pod glavno razpravno dvorano skriva vodnjak, ki simbolizira mitološki vir modrosti za poslance, je popoln prostor za naslavljanje teh perečih vprašanj,” so zapisali v predstavitvi Minisrstva za kulturo.
Koncept življenja z vodo je tesno vpet v slovenski vsakdan, še bolj, kot se nam sprva zdi. Voda – od rek do ledeniških jezer, slapov, hudourniških sotesk, prodišč, mrtvic, izginjajočih jezer, barij, kraških in termalnih izvirov – je eden dejavnikov, ki odločilno zaznamujejo slovensko krajino. Obenem Slovenija slovi po bogatih zalogah pitne vode. Voda je del številnih mitov in podzavesti, vpeta je v misli in ustvarjalnost, politiko in proteste. Hkrati vsebuje številna nasprotja. Zaradi vode je življenje v Sloveniji bolj prijetno, lahko pa je tudi nevarno.
Skoraj 160.000 Slovencev živi na poplavno ogroženih področjih, Slovenijo pa vsako leto prizadene približno 50 do 70 manjših in večjih poplav. Napovedi kažejo, da bodo te številke ob vse pogostejših in intenzivnejših izrednih vremenskih pojavih še naprej naraščale. Leta 2016 je bila v slovensko ustavo zapisana pravica do pitne vode, o čemer se sicer ne govori veliko, a okoljevarstveniki drugih držav sedaj to slovensko odločitev jemljejo za vzgled in jo želijo vsiliti tudi po preostalih državah EU.
Sicer je skoraj petina slovenskega ozemlja zaščitena z namenom ohranjanja virov pitne vode. Po drugi strani pa država za upravljanje pomembnih vodnih virov koncesije podeljuje tudi mnogim zasebnim podjetjem, tako da so tudi odvisniki od dobičkov lahko potešeni in ne začenajo korporativnih neoliberalistični kampanj z lobiranjem za popolno privatizacijo vodnih virov.