Evropska komisija Sloveniji je sporočila, da priznava napredek, ki ga je Slovenija na področju gospodarstva in financ dosegla v zadnjih letih. A srednjeročna uravnoteženost javnih financ še ni bila dosežena, podobno kot ni bil ustvarjen ustrezni fiskalni prostor, da bi se država lahko učinkovito spopadla s pričakovanimi negativnimi posledicami naslednje krize.

Tudi iz stavbe Ministrstva za finance prihajajo pozivi, da je potrebno intenzivno nadaljevati z aktivnostmi na področju strukturnih reform (foto:mf.gov.si)

Na Ministrstvu za finance(MF) so pojasnili, da je Evropska komisija za Slovenijo letos pripravila dve priporočili, prvo zajema širše področje javnih financ, drugo pa širše področje konkurence in delovanja trgov. Gre za področja, ki jih je Slovenija naslovila v Nacionalnem reformnem programu ter Programu stabilnosti in naslavljajo nadaljevanje aktivnosti za krepitev gospodarske rasti in dolgoročne vzdržnosti javnih financ.

Slovenija je letos dokumente zaradi volilnega leta pripravila ob predpostavki nespremenjenih politik, zato konkretni ukrepi niso bili naslovljeni. Komisija priznava napredek, ki ga je Slovenija dosegla v zadnjih letih, kar se kaže predvsem v dobrih makroekonomskih kazalcih. Hkrati pa opozarja na nujnost nadaljnjega ukrepanja na področju omejevanja rasti javnofinančnih izdatkov tako, da bo doseženo tudi zahtevano strukturno izboljšanje javnih financ v višini 0,65 % BDP v letu 2019.

Na srednji in dolgi rok še naprej izpostavlja nujnost prilagoditev na področju trga dela, zdravstva, dolgotrajne oskrbe in pokojninskega sistema. Komisija priporoča tudi skupek ukrepov za krepitev konkurence s poudarkom na financiranju hitrorastočih podjetij, deregulacije trgov, nadzora nad javnimi naročili ter izvedbe privatizacije. Področja priporočil so na MF pričakovali, njihovo izvajanje pa bo omogočilo nadaljnje izboljšanje strukture javnih financ in zagotovilo temelje za krepitev potencialne rasti.

Komisija jasno opredeljuje tudi nujnost takojšnjega ukrepanja na področju omejitve rasti izdatkov. Pri svojih zahtevah je sicer pripoznala, da slovensko gospodarstvo ciklično še ni v dobrih časih in da se ne pregreva, a da se je treba zavedati, da še vedno ni dosežena srednjeročna uravnoteženost javnih financ, niti ni zagotovljen ustrezen fiskalni prostor za to, da bi se država lahko učinkovito spopadla s pričakovanimi negativnimi posledicami naslednjega obrata v gospodarskem ciklu. Na to, da je potrebno vnaprej ukrepati pred naslednjo krizo, ves čas opozarja tudi ministrstvo za finance.