Ljubljana je v enem letu pridobila skoraj 2.500 prebivalcev, medtem ko je Postojna zabeležila največji upad. Ekskluzivna analiza Dnevnih Novic na podlagi najnovejših podatkov SURS za vseh 212 slovenskih občin razkriva, kako se spreminja demografski zemljevid Slovenije.
Vizualizacija gibanja prebivalstva po slovenskih občinah na podlagi uradnih podatkov Statističnega urada Republike Slovenije (SURS). (vir podatkov: SURS, grafika in analiza: Dnevne Novice)
Slovenija je na začetku leta 2026 štela več prebivalcev kot leto prej. Toda za skupnimi številkami se skriva precej bolj zanimiva zgodba.
Dnevne Novice smo analizirale najnovejše podatke Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) za vseh 212 slovenskih občin in ugotovile, da se prebivalstvo vse hitreje koncentrira v večjih mestih ter njihovem zaledju.
Medtem ko nekatere občine pridobivajo prebivalce hitreje kot kadarkoli v zadnjih letih, druge beležijo občuten upad.
Gre za eno najobsežnejših primerjav občin v Sloveniji na podlagi najnovejših javno dostopnih podatkov.
Pet ključnih ugotovitev raziskave
- Ljubljana je v enem letu pridobila največ prebivalcev v Sloveniji (+2.472).
- Med največjimi zmagovalci so tudi Maribor, Koper, Medvode in Grosuplje.
- Največji padec prebivalstva je zabeležila Postojna (-340).
- Rast prebivalstva je skoncentrirana predvsem okoli večjih zaposlitvenih središč.
- Razlike med slovenskimi občinami se povečujejo.
Ljubljana ostaja največji demografski magnet v Sloveniji
Največjo rast prebivalstva med 1. januarjem 2025 in 1. januarjem 2026 je zabeležila Mestna občina Ljubljana.
Število prebivalcev se je povečalo za kar 2.472 oseb, kar je več kot štirikrat več od drugouvrščene občine.
To potrjuje, da prestolnica ostaja osrednje slovensko gospodarsko, izobraževalno in zaposlitveno središče.
TOP 15 občin z največjo rastjo prebivalstva
- Ljubljana (+2.472)
- Maribor (+571)
- Koper (+365)
- Medvode (+284)
- Grosuplje (+226)
- Rače–Fram (+196)
- Celje (+174)
- Šenčur (+166)
- Trebnje (+160)
- Hoče–Slivnica (+148)
- Domžale (+136)
- Mengeš (+128)
- Šentjur (+111)
- Kranj (+107)
- Lenart (+100)
Posebej zanimiv je podatek, da med najhitreje rastočimi občinami niso zgolj največja mesta. Medvode, Grosuplje, Šenčur in Hoče–Slivnica kažejo, da prebivalci vse pogosteje iščejo kombinacijo bližine delovnih mest in kakovostnega bivanja zunaj največjih urbanih središč.
Kje prebivalstvo upada?
Na drugi strani lestvice najdemo občine, kjer se je število prebivalcev zmanjšalo.
Največji absolutni padec je zabeležila Postojna, sledijo Idrija, Jesenice, Ilirska Bistrica in Nova Gorica.
TOP 15 občin z največjim padcem prebivalstva
- Postojna (-340)
- Idrija (-191)
- Jesenice (-126)
- Ilirska Bistrica (-125)
- Nova Gorica (-125)
- Murska Sobota (-112)
- Ljutomer (-105)
- Tolmin (-93)
- Žalec (-86)
- Kranjska Gora (-71)
- Poljčane (-71)
- Kidričevo (-67)
- Trbovlje (-67)
- Tržič (-66)
- Hrastnik (-65)
Čeprav posamezno leto še ne pomeni dolgoročnega trenda, podatki nakazujejo območja, kjer se demografski izzivi poglabljajo.
Kaj to pomeni za prebivalce?
Demografski premiki niso zgolj statistika.
Ko občina pridobiva prebivalce, to običajno pomeni:
- več povpraševanja po stanovanjih,
- več vlaganj v infrastrukturo,
- več delovnih mest,
- večji pritisk na vrtce in šole.
Ko občina prebivalce izgublja, pa se pogosto sooča z:
- staranjem prebivalstva,
- zmanjševanjem števila delovno aktivnih prebivalcev,
- manjšim povpraševanjem po stanovanjih,
- večjimi pritiski na občinske proračune.
Prav zato demografi prebivalstvo pogosto označujejo za enega najpomembnejših pokazateljev prihodnjega razvoja občin.
Slovenija se vse bolj seli proti večjim središčem
Analiza Dnevnih Novic kaže jasen vzorec.
Največ prebivalcev pridobivajo občine:
- v bližini večjih zaposlitvenih središč,
- z dobro prometno dostopnostjo,
- z razvito infrastrukturo,
- z večjo ponudbo delovnih mest.
Po drugi strani se številne manjše občine zunaj glavnih razvojnih osi soočajo z drugačnimi izzivi.
Demografske spremembe zato vse bolj vplivajo na razvoj občin, trg dela, stanovanjski trg in kakovost življenja.
Zaključek
Viri
- Statistični urad Republike Slovenije (SURS)
- Tabela 05C5003S – Prebivalstvo po občinah
- Primerjava stanja prebivalstva med 1. januarjem 2025 in 1. januarjem 2026
Metodologija
Analiza temelji na primerjavi uradnih podatkov za vseh 212 slovenskih občin. Prikazane so absolutne spremembe števila prebivalcev med 1. januarjem 2025 in 1. januarjem 2026.
Izračuni in analiza
Izračuni, analiza in grafična obdelava podatkov: Dnevne Novice.