Naslovnica Svet & EU Skupne socialne vrednote, prednosti in dosežki Evropske unije

Skupne socialne vrednote, prednosti in dosežki Evropske unije

Avtor: Spletno Uredništvo

Skupne socialne vrednote Evropske unije Pred bližnjimi volitvami se na spletnih kanalih EU vrstijo propagandna sporočila o pozitivnih elementih Evropske skupnosti – od nižjih telefonski tarif pa vse do evropskega vesoljskega programa. Govora je tudi o socialni zaščiti in kakovosti življenja v EU. Slednji sta sicer med najboljšimi na svetu, vseeno pa se države članice soočajo z mnogimi izzivi.

Skupne socialne vrednote prednosti in dosežki Evropske unije Parlament EU se trudi za enotno, višjo raven socialnih pravic, a razlike med državami ostajajo  (foto:Des Byrne/commons.wikimedia.org)

 

Države EU se glede sociale soočajo z velikimi težavami (ali izzivi, kot jim raje pravijo), saj je denarja vedno premalo, ljudi pa je vedno več. Ekonomska in finančna kriza iz leta 2008 je dokočno minila, vendar pa nekatere države še zmeraj čutijo njene posledice. Stopnje brezposelnosti se po državah Evropske skupnosti vztrajno znižujejo, a na primer v Grčiji, Španiji in Italiji še zmeraj ostajajo visoke.

Prebivalstvo se hitro stara (leta 2030 bodo Evropejci najstarejši na svetu), kar povzroča velike pritiske na sisteme socialnega varstva in pokojnin. Poleg tega se zaradi tehnoloških sprememb in globalizacije spreminja tudi narava dela, ki prinaša vzpon storitvenim sektorjem in tehnologiji. Nove, fleksibilnejše oblike dela v delitveni ekonomiji mladim ne ponujajo varnosti, ki so jo bili v stalnih službah navajeni starejši.

Odgovornost za politike zaposlovanja in sociale tako leži skoraj izključno v rokah posamičnih držav EU – to pomeni, da o ukrepih, povezanih z rastjo in omejevanjem plač, socialo in pokojninsko politiko odločajo nacionalne vlade. Vzporedno s tem pa je EU razvila mehanizme, ki dopolnjujejo nacionalne socialne sisteme ter na določenih področjih državam ponujajo možnost dostopa do sredstev za pomoč neprivilegiranim družbenim slojem in ljudem, ki so se znašli v težavah.

Evropska zakonodaja ureja prost pretok delovne sile, pogoje dela, delovni čas, zdravje in varnost pri delu ter prepoveduje diskriminacijo na delovnem mestu. Novembra 2017 so v Evropskem parlamentu, Komisij in Svetu sprejeli t.i. ‘Evropski steber socialnih pravic’, ki uveljavlja nove in učinkovitejše socialne pravice za evropske državljane.

Gre za enake možnosti in dostop do trga dela, za poštene delovne pogoje ter za socialno zaščito in vključenost. »Kot državljan EU imate pravico, da se zaradi študija ali dela preselite v drugo državo članico. Približno 14 milijonov prebivalcev EU, vključno z upokojenci in osebami, ki niso zaposlene, prebiva v drugi državi. Predpisi EU jim zagotavljajo pravice do socialnih in zdravstvenih nadomestil.

V njih je določeno, v kateri nacionalni sistem so te osebe vključene ter preprečujejo, da bi ljudje na delu v tujini ostali brez socialne varnosti ali da bi bili vključeni v dva različna sistema,« so sporočili s Parlamenta. Prav tako je maja 2018 Parlament spremenil direktivo o napotenih delavcih tako, da bo ščitila delavce in preprečila nepošteno konkurenco med njimi v EU.

Delavci, napoteni v državo gostiteljico iz drugih držav tako za svoje delo dobijo plačilo pod pogoji, ki veljajo za domače delavce, in v skladu s kolektivnimi pogodbami, ki veljajo v državi gostiteljici. Parlament je sprejel nova pravila, ki zagotavljajo, da lahko vsi delavci uživajo minimalne pravice glede delovnih pogojev, tudi tisti z nestandardnimi pogodbami. Poleg boja proti izkoriščanju in nezadostni zaščiti pravic, pa prav tako nenehno posodablja pravila in priporočila o varnosti pri delu.

Evropski socialni sklad, ki deluje že od leta 1957, je glavni instrument, namenjen spodbujanju zaposlovanja in socialnega vključevanja v EU. S svojim delovanjem je milijonom Evropejcem pomagal pridobiti nove spretnosti, znanja in zaposlitve. Državljani EU sicer postavljajo socialo in zaposlovanje na prvo mesto med izzivi, s katerimi se soočajo. Parlament želi zato okrepiti socialno politiko EU tudi s prenovljenim in poenostavljenim mehanizmom Evropskega socialnega sklada (ESF) pod imenom ESF+.

Okrepljen Evropski socialni sklad bo omogočil učinkovitejše spoprijemanje z izzivi izobraževanja, zaposlovanja in socialnega vključevanja. Evropska unija je leta 2013 vzpostavila tudi t.i. ‘jamstvo za mlade’, v okviru katerega so se države zavezale, da mlajšim od 25 let zagotovijo kakovostno ponudbo za nadaljevanje šolanja, zaposlitev, vajeništvo, pripravništvo ali delovno prakso.

Od 2014 do danes je vsako leto več kot 3,5 milijona mladih, vključenih v sheme jamstva za mlade, sprejelo ponudbo za zaposlitev, nadaljnje šolanje, pripravništvo ali prakso. Na področju prostovoljstva Evropska solidarnostna enota služi kot glavna izhodiščna točka za mlade, ki želijo delati kot prostovoljci ali sodelovati pri projektih v dobro skupnosti in ljudi po vsej Evropi.

Cilj je mladim omogočiti, da pridobijo dragocena znanja za osebni, socialni in poklicni razvoj, vključno z učenjem in usposabljanjem, ter da pri tem pomagajo drugim ljudem.

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.