Šest asteroidov ima danes, 21. avgusta 2026, svoj najbližji približek Zemlji. Največji med njimi, 357621 (2005 EG94), ima ocenjeni premer med približno 456 metri in 1,02 kilometra, skoraj kilometrska pa je tudi zgornja ocena velikosti asteroida 2019 LK5. Med današnjimi vesoljskimi obiskovalci je še 2014 UR116, ki spada med potencialno nevarne asteroide, vendar nobeden od šestih danes ne predstavlja neposredne nevarnosti za Zemljo.
Šest asteroidov ima danes svoj najbližji približek Zemlji, vendar nobeden ne predstavlja neposredne nevarnosti za naš planet. (foto: Dnevne Novice / AI ilustracija)
Največji je šel mimo že zgodaj zjutraj
Največ pozornosti danes priteguje 357621 (2005 EG94). Zemlji je bil najbližje okoli 3.16, ko ga je od našega planeta ločevalo približno 12,4 milijona kilometrov. Njegov ocenjeni premer sega od 456 metrov do nekaj več kot enega kilometra.
Na Zemlji bi bila takšna razdalja nepredstavljiva, v vesolju pa govorimo o bližnjem preletu. Za primerjavo: Luna je od nas v povprečju oddaljena okoli 384.400 kilometrov. 2005 EG94 je tako tudi v najbližji točki ostal več kot 30-krat dlje od Zemlje kot Luna.
Podatke o takšnih objektih zbira NASA Center for Near-Earth Object Studies (CNEOS) pri Jet Propulsion Laboratory. Astronomi na podlagi opazovanj izračunavajo njihove orbite in spremljajo, kako blizu našega planeta bodo potovali ob prihodnjih preletih.
Na današnjem seznamu šest vesoljskih obiskovalcev
Poleg 2005 EG94 se danes Zemlji najbolj približajo še 2017 FN64, 2014 UR116, 2016 US4, 2013 PO43 in 2019 LK5.
Med večjimi izstopa 2019 LK5. Njegov ocenjeni premer sega približno od 445 do 995 metrov, zato tudi pri njem zgornja meja ocene sega tik pod kilometer.
Pri velikosti asteroidov pa številke niso vedno tako dokončne, kot se zdijo na prvi pogled. Če premer ni neposredno izmerjen, ga lahko astronomi ocenijo iz svetlosti objekta in predpostavljene odbojnosti njegove površine. Zato NASA pri številnih asteroidih navaja razpon, ne ene same številke.
Enako velja za 2005 EG94. Ko govorimo o asteroidu, velikem do približno enega kilometra, gre za zgornjo mejo ocene, ne za natančno izmerjen kilometrski premer.
Je kateri od današnjih asteroidov nevaren za Zemljo?
Ne. Po trenutno razpoložljivih podatkih nobeden od šestih današnjih preletov ne predstavlja neposredne nevarnosti trčenja z Zemljo.
Med njimi sicer najdemo 2014 UR116, ki ima oznako potencialno nevarnega asteroida oziroma PHA. Zemlji je bil danes najbližje okoli 10.54, vendar ga je tudi takrat od našega planeta ločevalo približno 60,7 milijona kilometrov. Glede na Zemljo se je ob približanju gibal s hitrostjo okoli 70.000 kilometrov na uro.
Oznaka »potencialno nevaren« zato ne pomeni, da asteroid leti proti nam. Gre za astronomsko klasifikacijo, pri kateri se upoštevata velikost objekta in njegova orbita. Takšne asteroide strokovnjaki spremljajo predvsem zaradi možnosti prihodnjih približanj.
Vsak prelet izboljša poznavanje njihove poti
Astronomi asteroidov ne začnejo spremljati šele takrat, ko se približajo Zemlji. Njihove poti izračunavajo leta in desetletja vnaprej, nova opazovanja ob posameznih preletih pa omogočajo še natančnejše napovedi.
CNEOS pri tem uporablja meritve observatorijev z različnih koncev sveta. Z vsakim novim nizom podatkov lahko astronomi bolje določijo orbito in ocenijo, kje bo posamezni asteroid ob naslednjih srečanjih z Zemljino okolico.
Opazovanja razkrivajo tudi precej več kot samo pot skozi Osončje. Asteroidi se močno razlikujejo po velikosti, površini in obliki. Med zanimivejšimi primeri je nenavadni asteroid 44 Nysa, ki je ob podrobnejših opazovanjih presenetil z nenavadnim videzom.
Milijoni kilometrov so v vesolju še vedno »blizu«
Izraz »mimo Zemlje« lahko ob novicah o asteroidih hitro ustvari napačen vtis, da objekt leti tik ob našem planetu. Današnji podatki lepo pokažejo drugačno sliko: tudi največji med šestimi ostaja več milijonov kilometrov stran.
NASA dolgoročna tveganja znanih asteroidov preverja tudi s sistemom Sentry, ki na podlagi razpoložljivih opazovanj išče morebitne prihodnje scenarije trčenja. Današnjih šest preletov ni razlog za preplah, temveč predvsem priložnost za nove meritve.
Za astronome se zgodba zato ne konča, ko asteroid doseže najbližjo točko in začne povečevati razdaljo od Zemlje. Podatki, zbrani med preletom, lahko pomagajo natančneje določiti njegovo prihodnjo pot – tudi za srečanja, ki se bodo zgodila šele čez leta ali desetletja.