Konec avgusta se na slovenskem nebu obeta prizor, zaradi katerega bo vredno vstati pred sončnim vzhodom. V petek, 28. avgusta, bo Zemljina senca prekrila skoraj ves Lunin disk, najbolj dramatičen del globokega delnega Luninega mrka pa bomo iz Slovenije ujeli tik preden bo Luna izginila za obzorjem.

Globok delni Lunin mrk bo 28. avgusta viden tudi iz Slovenije. (foto: Dnevne Novice / AI ilustracija)

Petkovo jutro se bo začelo precej drugače kot običajno. Medtem ko se bo nad Slovenijo že prebujal dan, bo nizko nad zahodnim obzorjem skoraj vsa Luna potopljena v Zemljino senco.

Gre za izjemno globok delni Lunin mrk. Globalno bo Zemljina najtemnejša senca ob maksimumu prekrila 96,2 odstotka Lunine površine, magnituda mrka pa bo 0,930. Iz Slovenije celotnega poteka ne bomo videli, saj bo Luna pri nas zašla še pred koncem dogodka.

Budilka bo morala zazvoniti zgodaj

Prvi del predstave bo precej neopazen. Po podatkih Time and Date bo Luna v Ljubljani v Zemljino polsenco vstopila ob 3.23. Takrat bo še približno 24 stopinj nad obzorjem in spremembo bo s prostim očesom težje opaziti.

Pravi mrk se bo začel ob 4.33. Takrat bo temnejša Zemljina senca začela posegati čez Lunin disk, Luna pa bo približno 15,7 stopinje nad obzorjem. Od tega trenutka bo prizor postajal vse izrazitejši.

Vrhunec za slovenske opazovalce pride ob 6.12 zjutraj. In prav tu se skriva posebnost letošnjega dogodka: Luna bo takrat iz Ljubljane le še približno 1,2 stopinje nad obzorjem. Okoli 6.23 bo zašla.

Kdor želi mrk res videti, zato ne bi smel priti na lokacijo šele nekaj minut pred maksimumom. Veliko varnejša izbira bo začetek opazovanja po 4.30, ko bo Luna še dovolj visoko, Zemljina senca pa bo že jasno vidna.

Od svetle Lune bo ostal le ozek pas

Čeprav tokrat ne bomo dobili popolnega Luninega mrka, mu bo prizor zelo blizu. Ob globalnem maksimumu bo zunaj Zemljine umbralne sence ostalo le nekaj odstotkov Lunine površine.

Ko bo senca napredovala, lahko večji del Lune dobi nenavaden bakren, oranžen ali rdečkast odtenek. Razlog je Zemljina atmosfera: sončna svetloba na poti skozi njo izgubi več modrega dela spektra, rdečkasta svetloba pa lažje prodre skozi atmosfero in doseže Luno.

Prav isti pojav daje popolnim Luninim mrkom značilen videz »krvave Lune«. Tokrat popolnega mrka ne bo, vendar Space.com prihajajoči dogodek zaradi 96-odstotne globalne zakritosti opisuje kot skorajšnjo »krvavo Luno«.

Največji trik ne bo teleskop, ampak lokacija

Za opazovanje ne boste potrebovali posebne astronomske opreme. Lunin mrk lahko povsem varno spremljamo s prostim očesom in za razliko od Sončevega mrka zaščitna očala niso potrebna.

Daljnogled lahko pokaže več podrobnosti, teleskop pa še več, vendar bo tokrat veliko pomembnejše nekaj drugega: odprto zahodno oziroma zahodno-jugozahodno obzorje.

Time and Date za Ljubljano ob maksimumu navaja smer približno 254 stopinj in zaradi višine Lune le 1,2 stopinje izrecno priporoča višjo opazovalno točko. Nizko Luno lahko hitro skrijejo drevesa, stavbe ali bližnji hribi, jutranja svetloba pa bo opazovanje še otežila.

Za fotografe je lahko prav ta položaj zanimiv. Skoraj povsem zasenčena Luna tik nad oddaljenim hribovjem ali mestno silhueto lahko ustvari precej bolj dramatičen prizor kot Luna visoko na temnem nočnem nebu.

Avgust je ljubiteljem neba ponudil redko kombinacijo

Slovenski ljubitelji astronomije so imeli pester mesec že pred prihajajočim Luninim mrkom. Na Dnevnih Novicah smo spremljali tudi delni Sončev mrk in vrhunec Perzeidov, ki sta bila iz Slovenije vidna 12. avgusta, konec meseca pa bo glavno vlogo prevzela Luna.

Tokrat bo opazovanje precej bolj sproščeno. Posebnih filtrov ni, teleskop ni nujen in za dober pogled je lahko dovolj že pravo mesto ter nekaj potrpežljivosti.

Če boste uporabili daljnogled, bo posebej zanimivo spremljati mejo med svetlim in zasenčenim delom ter opazovati, kako Zemljina senca počasi napreduje čez Lunine kraterje.

Celotnega mrka iz Slovenije ne bomo videli

To je pomembno vedeti pred nastavitvijo budilke. Globalni maksimum bo 28. avgusta ob 4.12 UTC oziroma 6.12 po slovenskem poletnem času, toda Luna bo v Sloveniji takrat že tik nad obzorjem.

V Ljubljani bo zašla okoli 6.23, medtem ko se bo delna faza mrka globalno nadaljevala do 7.51 po našem času, polsenčna pa še dlje. Slovenija bo torej ujela stopnjevanje mrka proti maksimumu, ne pa njegovega celotnega zaključka.

Prav zato se bo najbolj splačalo gledati že prej. Med približno 4.30 in sončnim vzhodom bo mogoče spremljati, kako Luna postopoma izgublja svoj običajni svetli videz in tone vse globlje v Zemljino senco.

Vreme bo imelo zadnjo besedo

Do 28. avgusta je še dovolj časa, da se napoved spremeni, zato je danes prezgodaj zanesljivo govoriti o lokalni oblačnosti. Tokrat bo pomembno predvsem stanje neba tik nad zahodnim obzorjem – že pas nizke oblačnosti na napačnem mestu lahko zakrije zadnje minute predstave.

Če bo vreme sodelovalo, pa bo recept preprost: budilka pred peto uro in lokacija z odprtim pogledom proti zahodu.

Jutro se bo že prebujalo, nad obzorjem pa bo zahajala Luna, katere svetli obraz bo skoraj v celoti prekrila Zemljina senca.