Pravkar so v EU začeli veljati novi predpisi s posodobljenimi seznami onesnaževal v površinskih in podzemnih vodah. Novi seznami odražajo najnovejša znanstvena mnenja in zagotavljajo, da se vse snovi natančneje spremljajo in strožje nadzorujejo. Cilj zakonskih novosti je jasen – zmanjšati onesnaževanje in zagotoviti neoporečnost vode. Tako se je na seznamu onesnaževalcev evropskih vod prvič znašla tudi mikroplastika.

Simboličen prizor kalne reke oz. onesnažene vode (foto: SJ)

Na uradni seznam onesnaževal vode je Evropska unija dodala predvsem novo identificirane snovi, ki so škodljive za okolje in zdravje ljudi. Mednje spadajo nekatere perfluorirane maščobne kisline (PFAS), pesticidi in farmacevtski izdelki. Pravila pa prvič obravnavajo tudi mikroplastiko v vodi  (čeprav se že dolga leta ve, kako zelo škodljiva je), kazalnike odpornosti na protimikrobna sredstva in občutljive ekosisteme podzemne vode.

Nova zakonodaja uvaja novo metodo, ki ocenjuje skupni vpliv onesnaževal na kakovost vode in ne zgolj posamične vplive. To naj bi spremljanje naredilo temeljitejše in učinkovitejše. Zakon daje tudi Evropski agenciji za kemikalije (ECHA) pomembno vlogo pri pripravi revizij in standardov z bolj enotnim pristopom. Države EU morajo nova sicer pravila uvesti do 22. decembra 2027, seznami onesnaževal pa se bodo redno posodabljali.

»Prav tako nov zakon opredeljuje načelo ‘neposlabšanja’ in omogoča bolj prilagodljivo uporabo v posebnih primerih. Namenjeno je olajšanju izboljšav, kot so rekonstrukcija mostov ali dela za zaščito pred poplavami, ki lahko začasno vplivajo na kakovost vode, pa tudi dejavnosti, ki preusmerjajo onesnaženje, ne da bi ga povečale, kot sta odvodnjavanje gradbenih objektov ali poglabljanje sedimentov,« so pojasnili s Komisije EU.

Dodali so še, da nova zakonodaja poenostavlja obveznosti poročanja za države EU in olajša izmenjavo podatkov o spremljanju s Komisijo EU prek digitalnih orodij, ki bodo razvita v sodelovanju z Evropsko agencijo za okolje.