Saga s sankcijami EU se nadaljuje. EU bi sedaj rada kaznovala tudi vse tiste, ki kršijo njene dosedanje sankcije, še posebej tiste proti Rusiji.

Mega-jadrnica ruskega mogotca Andreja Melničeka pred Koprom, preden so jo v sklopu sankcij zaplenili (foto: SJ)

Poslanci Evropskega parlamenta iz Odbora za državljanske svoboščine so šele včeraj, leto in pol po začetku vojaških spopadov v Ukrajini, sprejeli osnutek pogajalskega mandata glede kršenja in izogibanja dosedanjim sankcijam EU. Evro-parlamantarci bi radi uvedli novo skupno opredelitev kršitev in definirali vsaj minimalne kazni, s čemer bi radi dosegli, da se povsod po EU kršitve sankcij kaznujejo kot kazniva dejanja.

Dosedanje sankcije EU vključujejo zamrznitve sredstev, prepovedi potovanj, embargo na orožje in omejitve za poslovne sektorje, kar pa naj bi v bodoče razširili tudi na kazni za različne vrste kršitev dosedanjih odredb. »V skladu s predlaganim zakonom bi kršitve vključevale nezamrznitev sredstev ali nespoštovanje prepovedi potovanj, kot zahtevajo sankcije, ali poslovanje z državnimi subjekti držav, ki so predmet sankcij.

Kaznivo bi bilo tudi izogibanje sankcijam in bi vključevalo prakse, kot je prikrivanje ali prenos sredstev, ki bi jih bilo treba zamrzniti, skrivanje pravega lastništva premoženja in nesporočanje zadostnih informacij,« so zapisali v izjavi za javnost. Po novem predlogu naj bi bile kršitve in izogibanja sankcijam označena kot kazniva dejanja, za katera bo za posameznike predvidena zaporna kazen do 5 let in denarna kazen do 10 milijonov evrov.

Če bo predlog potrjen, pa se za podjetja poleg izločitve iz vseh javnih razpisov obeta finančna kazen v višini 15 % celotnega letnega prometa. Kazni pa naj bi se še stopnjevale in sicer predvsem v primeru oviranje preiskav in drugih oteževalnih okoliščin, kot je na primer povezava kršitve s storjenimi vojnimi zločini.