Na 9. redni seji Rektorske konference Republike Slovenije (RK RS), so prof. prof. dr. Igor Papič, rektor Univerze v Ljubljani, in prof. dr. Igor Tičar, rektor Univerze v Mariboru, dr. Dragan Marušič, predsednik RK RS in rektor Univerze na Primorskem ter prof. dr. Danilo Zavrtanik, podpredsednik RK RS in rektor Univerze v Novi Gorici, sprejeli pomembne sklepe, ki se navezujejo na bodoče financiranje slovenskih univerz.
Mrki obrazi rektorjev pričajo, da so zaskrbljeni za bodoče financiranje zanstveno raziskovalnih dejavnosti (foto: PR UP)
Rektorji štirih slovenskih univerz so bili enotni, da predlog novega Zakona o raziskovalno-razvojni dejavnosti, ki je bil v začetku tega tedna podan v javno obravnavo, potrebuje bistvene popravke. Med drugim je pred uvedbo t.i. institucionalnega financiranja znanstveno-raziskovalne dejavnosti, kot enega bistvenih delov novega zakona, potrebno univerzam zagotoviti enako izhodišče glede ustanoviteljskih sredstev, infrastrukturnih programov in raziskovalnih programov, kot ga imajo raziskovalni inštituti.
Univerze namreč niso le izobraževalne ustanove, saj jih k izvajanju znanstveno-raziskovalne dejavnosti zavezuje že Zakon o visokem šolstvu Republike Slovenije. Zato mora biti ta dejavnost tudi ustrezno financirana. Na seji sta bila prisotna tudi predstavnika Ministrstva ta izobraževanje, znanost in šport, vodja Sektorja za znanost, dr. Meta Dobnikar, in generalni direktor Direktorata za visoko šolstvo, dr. Stojan Sorčan.
Slednji je predstavil izhodišča novele Zakona o visokem šolstvu, s katero naj bi se uredilo vprašanje javne službe, koncesij in delovne obveznosti. Člani RK RS so sklenili, da je odpiranje 63. člena Zakona o visokem šolstvu preuranjeno, dokler se vprašanje mešanih delovnih obveznosti (raziskovalne in pedagoške obveznosti) ne uredi usklajeno v Zakonu o raziskovalno-razvojni dejavnosti in Zakonu o visokem šolstvu.
Kot so zapisali v obvestilu za javnnost Univerze na Primorskem, so člani RK RS sprejeli še sklep v zvezi z razvojnim stebrom financiranja visokega šolstva. Strinjali so se, da se ta sredstva v celoti nameni univerzam, ki naj bi edine lahko izpeljale državne razvojne cilje na področju visokega šolstva.