Mednarodno pravo je čedalje pogosteje kršeno, tako s strani velesil, kot s strani manjših držav, gospodarskih družb in posameznikov. Vsaka nova kršitev pa pomeni korak bližje k popolnemu kolapsu mednarodnih pravnih norm. Zato je pomembno, da se je tudi slovenska delegacija udeležila ‘Tedna mednarodnega prava’ v okviru zasedanja Šestega odbora Generalne skupščine OZN v New Yorku. Slovenija je aktivno sodelovala pri razpravah o aktualnih pravnih temah in izrazila jasno podporo Mednarodnemu kazenskemu sodišču.
Največji akterji svetovne politike pogosto ne spoštujejo mednarodnega prava, ampak po ‘zakonu močnejšega’ počnejo, kar se jim zahoče (foto: MZZ.si)
V dialogu s člani Komisije za mednarodno pravo OZN je Slovenija sodelovala v procesu soustvarjanja novih smernic in pravil mednarodnega prava. V svojih nastopih je poudarila pomen razvoja in spoštovanja mednarodnega prava, vključno z odločitvami mednarodnih sodišč in tribunalov, kar ostaja temeljni okvir mednarodnih odnosov ter pravic in obveznosti subjektov mednarodnega prava.
Na zasedanju so bila obravnavana številna vsebinska področja, med drugim kogentne norme mednarodnega prava (jus cogens), imunitete državnih funkcionarjev pred tujo kazensko jurisdikcijo, nasledstvo držav glede mednarodnih protipravnih dejanj, hudodelstva zoper človečnost, zaščita atmosfere, zaščita okolja v kontekstu oboroženih spopadov in začasna uporaba mednarodnih pogodb.
V okviru tradicionalnega dialoga pravnih svetovalcev se je med drugim razpravljalo o prispevku in izzivih v zvezi z dopolnilnima protokoloma I in II k Ženevskih konvencijam, vlogi mehanizmov za reševanje meddržavnih sporov pri preprečevanju konfliktov ter vlogi in izzivih, s katerimi se pri delu soočajo pravni svetovalci držav. V okviru tedna mednarodnega prava je potekal tudi dialog s predsednikom Meddržavnega sodišča v Haagu, sodnikom Ronnyem Abrahamom, ki je naslovil različne oblike sodelovanja oz. vstopa tretjih držav v postopek pred sodiščem ter sodelovanja držav pri svetovalnih mnenjih.
V tem času se je odvila tudi razprava v Generalni skupščini OZN o poročilu Meddržavnega sodišča v Haagu ter o poročilu Mednarodnega kazenskega sodišča (MKS). Slovenija je v svojem govoru izrazila močno podporo delu MKS, ki predstavlja enega najvidnejših dosežkov mednarodnega prava. Izpostavila je dosežke sodišča v preteklem letu, njegov velik pomen za žrtve hudodelstev, kot tudi izzive, s katerimi se sooča sodišče.
Kot so spročili z Minsitrstva za zunanje zadeve RS, se je slovenska delegacija še posebej zavzela za aktivacijo jurisdikcije sodišča za kaznivo dejanje agresije na letošnji skupščini držav pogodbenic Rimskega statuta. Gre za zadnji korak, ki bo prvič v zgodovini omogočil stalnemu mednarodnemu kazenskemu sodišču, da preiskuje in obsodi storilce kaznivega dejanja agresije, ki vključuje protipravno uporabo sile.
Sicer je spoštovanje mednarodnega prava po svetu zadnja leta čedalje slabše. O tem na primer zgovorno priča dogajanje v Siriji, kjer se brez mandata OZN (ali povabila legalno izvoljenih sirskih oblasti) bojujejo vojske Turčije, Izraela, ZDA in ostalih članic ‘zahodnega’ zavezništva.