V parku pred Gruberjevo palačo v Ljubljani bo do konca aprila na ogled razstava ‘Ko so nam zvezde naklonjene – Zgodovina jezuitskega kolegija v Ljubljani’. Pri jezuitih so se v 17. in18. stoletju šolali številni pomembni Slovenci, na razstavi pa bo posebej omenjen Ferdinand Avguštin Hallerstein iz Mengša.
Jezuite so v drugi polovici 18. stoletja marsikje prepovedali, leta 1814 pa jih je papež ponovno uzakonil (foto: Arhiv RS)
Razstava ‘Ko so nam zvezde naklonjene – Zgodovina jezuitskega kolegija v Ljubljani’ je nastala v sodelovanju Arhiva RS, Župnije Ljubljana – sv. Jakob in Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU, gradiva pa so prispevali še NUK, Narodni muzej Slovenije, Österreichische Nationalbibliothek, Österreichisches Staatsarchiv/Haus-, Hof- und Staatsarchiv, Semeniška knjižnica Ljubljana in Slovenski šolski muzej.
Razstava se nahaja v parku pred Gruberjevo palačo v Ljubljani in bo trajala vse do konca aprila 2023. Sicer so prvi jezuiti v Ljubljano prišli januarja 1597 in istega leta ustanovili kolegij, kasneje pa tudi gimnazijo. Tam so se do razpustitve redu po ukazu tedanjega papeža, oziroma do leta 1773 šolali in delovali številni znani Slovenci, med drugimi tudi Janez Vajkard Valvasor, Jurij Japelj, Anton Tomaž Linhart, Jurij Vega in Valentin Vodnik.
Posebno mesto v pravkar odprti razstavi pa bo imel Ferdinand Avguštin Hallerstein, jezuit doma iz Mengša. Slednji je bil sredi 18. stoletja priznan astronom, znanstvenik, matematik, kartograf, misijonar in pa tudi diplomat na Kitajskem. Tako bo Kitajska prihodnje leto Sloveniji podarila kopijo zvezdnega opazovalnika (t. i. ekvatorialne obročaste krogle), ki jo je Hallerstein izdelal med bivanjem v Pekingu.
Razstava na desetih panojih predstavlja začetke jezuitskega reda in prihod jezuitov v Ljubljano, jezuitske kolegije v slovenskih zgodovinskih deželah in bližnji soseščini, glavne značilnosti jezuitske pedagogike in razgiban vsakdan kolegija. Zadnji pano povzema usodo Gruberjeve palače od konca jezuitskega kolegija in odhoda njenega graditelja – jezuita Gabriela Gruberja – v Rusijo, pa vse do danes.
»Letopis ljubljanskega kolegija in ohranjeni dnevniki pričajo, da so bila področja dejavnosti jezuitov zelo široka: razvijali so šolstvo in znanost, pisali knjige, gojili glasbo, spodbujali gledališke igre ter umetnost. Posebej je izpostavljeno delovanje jezuitskega gledališča,« so še pojasnili z Arhiva Republike Slovenije, kjer že vse od leta 1953 domujejo prav v Gruberjevi palači.