Vrh ministrstva za okolje in prostor se je na terenu sestalo z Delovno skupine za oskrbo s pitno vodo slovenske Istre in kraškega zaledja. S strani MOP so bili predstavljeni predlogi kratkoročnih in srednjeročnih rešitev, ki jih je nato skupina tudi potrdila. Glede dokončne rešitve pa je bil spet napravljen korak nazaj.
Letos je zagato s pitno vodo rešila Slovenska vojska z začasnim črpališčem Malni (foto: Borut PodgoršeK/SV)
Letos je suša v Slovenski Istri lepo pokazala na velik problem, ki se vleče že desetletja, a ga od osamosvojitve dalje še niso rešili. Ta življenjsko pomembna ovira za prebivalstvo občin Ankaran, Koper, Izola in Piran se imenuje pomanjkanje pitne vode, letošnja poletna ekstremna suša pa ga je razkrila v polni luči. Poleg ogroženega prebivalstva, gre za prek 90.000 ljudi, je v teh občinah zaradi suš ogrožena tudi gospodarska panoga turizma.
Sicer ne gre le za občine slovenske Istre, ampak tudi za občino Hrpelje-Kozina, pa čeprav je moč najbrž v prihodnosti pričakovati še več podobnih težav na celotnem območju apnenčastega Krasa. Slovenski vodovodi namreč še niso povezani v enoten sistem, ki bi težave glede oskrbe s pitno vodo rešil po vsej državi. Vrh Ministrstva za okolje in prostor (MOP) je obiskal Slovensko Istro in predstavil vrsto različnih rešitev, a med njimi tudi tokrat ni bilo dokončne.
Ena od največjih novosti je namreč prekinitev priprave državno-prostorskega načrta Suhorca, zato bodo ponovno pričeli z iskanjem najboljše rešitve. Ker to sodi v dolgoročni del predlaganih rešitev, žal prav nič ne kaže, da bi lahko dokončno rešitev našli že v bližnji prihodnosti. Zato so predlagane kratko in srednjeročne rešitev še bolj pomembne, Delovna skupine za oskrbo s pitno vodo slovenske Istre in kraškega zaledja pa je te rešitve tudi potrdila.
»Z vidika kratkoročnih rešitev, ki bi bile izvedene do prihodnjega poletja, je predvidena izvedba treh projektov, v skupni višini dveh milijonov evrov. Gre za projekte, ki bi bili financirani iz Sklada za vode, obsegajo pa izgradnjo vrtine V4 v Klaričih, obnovitev povezave med Miljskim vodovodnim sistemom (oz. z Italijo) in Rižanskim vodovodom Koper na Sveti Barbari ter uvedbo izboljšav na sistemu Rodik-Cepki.
V okviru srednjeročnih rešitev, ki bi bile realizirane do leta 2025, so predvideni projekti, ki bodo sofinancirani iz kohezijskih sredstev, njihov cilj pa je povezava regionalnih vodovodov. V kohezijski vlogi za Kraško zaledje bodo zajeti objekti variante 50+ v Klaričih ter projekt povezave Korotan-Rodik, v kohezijski vlogi za Slovensko Istro pa bodo zajeti sklopi hidravlične izboljšave na Rižanskem vodovodu, ponovna uporaba vode in male hidroelektrarne Cepki,« so pojasnili z MOP.