Naslovnica Slovenija Pozor, letos že na veliko zavajajo kupce lesnih peletov

Pozor, letos že na veliko zavajajo kupce lesnih peletov

Avtor: Spletno Uredništvo

 

Čeprav poletja noče biti konec, je sezona kurjenja že tik pred vrati. Vsak čas se bo začela nakupovalna mrzlica kuriv, med katere sodijo tudi vse bolj uporabljeni lesni peleti. Zveza potrošnikov Slovenije je lani poročala o spodbudnih rezultatih testiranj lesenih peletov, letos pa so bili rezultati presenetljivo pod pričakovanji. Kar pri četrtini vzorcev je bila namreč dejansko izmerjena kakovost nižja od deklarirane.  

pelletiLetošnji test lesnih peletov je pokazal, da je bil kar pri četrtini vzorcev izmerjeni kakovostni razred nižji od označenega (foto: flickr.com)

 

Test lesnih peletov, ki so ga na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) tudi letos izvedli v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije, je pomenil precejšnje razočaranje. Med 25 vzorci se je sicer našel le en neustrezen, vendar so kar pri šestih vzorcih na podlagi izmerjenih parametrov ugotovili nižji kakovostni razred, kot je bil označen na embalaži, ponovno  pa so odkrili tudi zavajajoče oznake za potrošnike.

Sicer med zavajajočimi zapisi nimajo vsi ‘enake teže’, vendar pa lahko pomembno vplivajo na nakupno odločitev, če potrošnik nima pri sebi rezultatov testa. Vsi peleti, ki so dobili skupno oceno najmanj 70 ali več, so za uporabnika enako dobri, saj so razlike v kakovosti med njimi le minimalne. Vendar je na trgu očitno trenutno kar nekaj peletov, ki takšnega rezultata ne dosežejo. Razlike v kakovosti so lahko (pre)velike. Sicer raba in proizvodnja lesnih peletov v Sloveniji vztrajno naraščata.

“Trg je dinamičen in v letu 2017 smo prvič zabeležili presežek izvoza nad uvozom. Največ peletov še vedno uvozimo iz Romunije. Po podatkih Gozdarskega inštituta Slovenije imamo v Sloveniji 20 proizvajalcev peletov, katerih skupna proizvodnja je v letu 2017 dosegla 110.000 ton. Po naših ocenah je raba peletov v Sloveniji v zadnjih petih letih naraščala in je lani presegla 160.000 ton,” je za spletno mesto PZS povedala dr. Nike Krajnc z Gozdarskega inštituta Slovenije.

Testirali so pelete v 15-kilogramskih vrečah, ki so najbolj primerni za uporabo v kaminih, kaminskih pečeh in v manjših sistemih za centralno ogrevanje. Kupili smo jih na različnih prodajnih mestih po Sloveniji. V končni izbor so nato uvrstili 19 vzorcev z označenim razredom kakovosti A1 in šest iz razreda A2, saj te na ZPS kot edine priporočajo za nakup, ker zagotavljajo najbolj kakovostno in do okolja bolj prijazno ogrevanje.

“Med peleti, ki so imeli na embalaži označen razred A1, smo žal našli tudi takšnega (Bioles Horizont, smreka), ki ga zaradi previsoke vsebnosti pepela nismo mogli razvrstiti v nobeno kategorijo, zato je dobil končno skupno oceno 0. Pri omenjenem vzorcu smo pogrešali tudi najbolj osnovne informacije, denimo številko certifikata in poreklo surovine,« je povzel rezultate Boštjan Okorn z Zveze potrošnikov Slovenije

“Tudi kar petim vzorcem razreda A2 smo določili nižji kakovostni razred, razred B, in sicer bodisi zaradi previsokega deleža pepela bodisi premajhne mehanske obstojnosti. En vzorec pa je ‘padel’ iz prvega kakovostnega razreda A1 v A2,” je dodal Okorn. ZPS v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije vsa leta izvaja test peletov na enak način, pri čemer kakovost pomeni 90 odstotkov ocene, ustrezno označevanje pa deset odstotkov.

Na podlagi izkušenj iz preteklosti so letos ponovno preverili še dodatna parametra: gostoto nasutja in vsebnost prašnih delcev (manjših od 3,15 mm) v vreči. “Pri gostoti nasutja ni bilo težav, tudi pri preverjanju vsebnosti prašnih delcev so vsi, z izjemo zadnjeuvrščenega na testu, dobili oceno zelo dobro. Vsi vzorci z označenim kakovostnim razredom A1 in A2 so se zelo dobro odrezali pri preverjanju vsebnosti vode, odstopanja pa so se pokazala pri preverjanju deleža pepela in mehanske obstojnosti.

Med vzorci iz razreda A1 sta le zadnjeuvrščena dobila oceno dobro za delež pepela (vsi drugi zelo dobro), rezultati vzorcev iz razreda A2 pa so razočarali. Slaba ocena ne preseneča, saj se je z izjemo pri enem vzorcu izkazalo, da na embalaži označena kakovost ne ustreza razredu A2, ampak razredu B,” je še pojasnil Okorn. Sicer je spodbudno, da ima veliko peletov na trgu razne certifikate.

Za potrošnike je pomemben podatek, da ima večina peletov na slovenskem trgu certifikat kakovosti EnPlus ali DinPlus ali pa tržno znamko S4Q, poudarja dr. Nike Krajnc z Gozdarskega inštituta Slovenije. “Skrb vzbujajoče pa je, da je na trgu vedno več peletov, označenih le s certifikatom distributerja oziroma prodajalca. Ta je lahko zavajajoč, saj potrošnik zmotno misli, da označuje kakovost peletov – v resnici pa zgolj potrjuje, da distributer oziroma prodajalec skrbi za ustrezno skladiščenje in transport peletov, tudi tistih, ki nimajo certifikata proizvajalca,” opozarja Boštjan Okorn.

Na PZS so na to pomanjkljivost opozarjali že lani in še vedno menijo, da bi moral biti certifikat distributerja naveden le na spletnem ali prodajnem mestu, ne pa tudi na vreči.

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.