Poslanci v Evropskem parlamentu so včeraj pozivali k odločnejšemu odgovoru na ruske grožnje evropski varnosti. Rusija pa se je te dni odločila, da za 50% poveča število vojakov v svoji stalni vojaški sestavi. Tudi sicer vse več znamenj kaže, da bi se lahko vojna v Ukrajini še razširila.

Z Evropskega parlamenta je včeraj prišla zahteva poslancev, naj EU in njene države članice povečajo svojo vojaško, politično in humanitarno pomoč Ukrajini. Hkrati bi morali vsi v EU okrepiti svojo obrambo v boju proti ruskim grožnjam evropski varnosti. Dogajanje v Ukrajini, naraščajoči svetovni avtoritarizem, vse bolj odločna Kitajska in spreminjanje podnebnih razmer – vse to je povzročilo ogromne spremembe v geopolitični pokrajini, so opozorili poslanci.

»Odziv EU na rusko vojno proti Ukrajini pozorno spremljajo avtokracije po vsem svetu in bo močno vplival na njihovo obnašanje na mednarodnem prizorišču, opozarjajo evropski poslanci. EU pozivajo, naj uporabi določbe v Pogodbi o EU, ki bi Svetu EU omogočile sprejemanje nekaterih odločitev brez vojaških posledic, zlasti tistih, ki zadevajo sankcije in človekove pravice, s kvalificirano večino in ne soglasno,« so med drugim zapisali v sporočilu za javnost Parlamenta EU.

Poleg tega so zahtevali, naj EU postane manj odvisna od energetskih virov in drugih materialov, kritičnih za infrastrukturo, ki so uvožena iz tistih držav, katere ne delijo vrednot EU oz. se je EU z njimi že znašla v sistemskem rivalstvu. Evro-parlamentarci so pozvali tudi k takojšnji uporabi sodobnega orožja in zračne obrambe naslednje generacije ter od nemškega kanclerja Scholza neposredno zahtevali, naj Ukrajini nemudoma dostavi bojne tanke leopard 2.

Na drugi strani pa se je Rusija te dni odločila, da za 50% poveča število vojakov v svoji stalni vojaški sestavi ter organizira nove enote za področja Karelije, Sankt-Peterburga, Moskve in anektiranih ukrajinskih ozemelj. Gre za približno pol milijona vojakov, ki bodo večinoma profesionalno zaposleni. Širitev naj bi se začela že letos in bila končana v letu 2026. Po nedavni reorganizaciji ruskega generalštaba se to zdi nov korak k povečanemu obsegu vojaških aktivnosti.

Glede na zadnje skupne manevre ruske in beloruske vojske, ki sprožajo bojazni o novem vdoru čet prek severne meje Ukrajine, glede na odločitev Švedske in Finske o vstopu v NATO pakt, glede na vse bolj opazno militarizacijo Poljske in tudi na preostalo mednarodno geopolitično dogajanje, kjer skoraj nihče več ne govori o miru, se zdi, da bi se lahko vojna v Ukrajini v prihodnosti še razširila – tako na ozemlja znotraj ruske federacije, kot tudi na druge sosednje države.

Seveda je nemogoče napovedati, kaj se bo dejansko zgodilo v prihodnjih letih. Analitiki pa so složni, da bodo spopadi trajali še zelo dolgo, kar je včeraj na tradicionalnem Svetovnem ekonomskem forumu v Davosu v svojem govoru o ‘Stanju sveta’ potrdil tudi generalni sekretar Organizacije združenih narodov Antonio Guterres.