Komisija EU je pravkar sprejela nekaj novih okoljevarstvenih predpisov, ki naj bi služili za izboljšanje kakovosti in količine vode v EU. Vendar pa od teh zakonskih sprememb vsaj v začetni fazi ne bo oprijemljivih koristi, saj gre le za poenotenje metodologije meritev mikroplastike v vodi.

Ta voda ni pitna, če pa v njej ni mikroplastike, je zagotovo primerna za zalivanje (foto: SJ)

Na problem prisotnosti mikroplastike v rekah, jezerih in morjih okoljevarstvene organizacije opozarjajo že vrsto let, Evropska komisija pa je pravkar napravila nov pomemben korak v pravo smer. Sprejela je namreč standardizirano metodologijo za merjenje prisotnosti mikroplastike v vodi in sprejela tudi nov akt za zagotavljanje varne uporabe očiščenih odpadnih voda za namakanje v kmetijstvu.

»Ta ukrepa bosta pripomogla h krepitvi odpornosti vode ter izboljšanju kakovosti in količine vode po vsej EU. Metodologija bo državam članicam v pomoč pri zbiranju informacij o prisotnosti mikroplastike v njihovi verigi oskrbe z vodo. To bo olajšalo primerjavo in razlago doseženih rezultatov v primerjavi s sedanjim stanjem, ko države članice uporabljajo različne metode,« so ob tem sporočili z Evropske komisije.

Poenotenje metodologije in meritev v EU seveda ne bo odpravilo prisotnosti mikroplastike v vodah in morjih, vendar pa je temeljni kamen za vse ukrepe, ki bodo še sledili. Skupni cilji v EU so doseganje najvišjih standardov za zaščito pitne vode pred mikroplastiko, zagotavljanje povsem varne ponovne uporabe prečiščene vode v kmetijstvu, omejevanje prekomernega črpanja vode in s tem obnovitev oz. ohranjanje vodnega cikla.

Sicer je že januarja 2023 pričela veljati ‘Direktiva o pitni vodi’,  ki je bila odgovor na prvo uspešno evropsko državljansko referendumsko pobudo ‘Right2Water’ (slovensko: ‘pravica do vode’), prek katere so po vsej EU zbrali 1,6 milijona podpisov za zagotavljanje varne pitne vode. Pitna voda je sicer zagotovo najbolj občutljivo področje glede prisotnosti mikroplastike, a je slednja žal že prisotna v vseh vrstah vod.