Isti izdelki, različne cene – EU preverja, kaj je v ozadju

Avtor:
Enaka kava, piškoti ali pralno sredstvo, a druga cena čez mejo. Razlik ne pojasnijo vedno samo davki, stroški trgovin in popusti. Evropska komisija preverja tudi omejitve, zaradi katerih trgovci izdelkov ne morejo nabavljati tam, kjer so ugodnejši. Med 17 državami, ki so poročale o dokazih takšnih praks, je Slovenija. Za leto 2027 se pripravlja evropska pobuda.

isti izdelki razlicne cene trgovina

Enaki izdelki, različne cene – potrošnica pred odločitvijo o nakupu. (slika: Dnevne Novice / AI-ilustracija)

Isti izdelek, a trgovec ga ne more kupiti tam, kjer je cenejši

Ko kupec v Sloveniji primerja ceno kave s tisto v Italiji ali Avstriji, vidi le razliko na policah. Ne vidi pa, kakšne možnosti je imel trgovec, preden je izdelek sploh prišel v prodajo. Velike blagovne znamke pogosto prodajajo na več nacionalnih trgih, pogoji za njihove distributerje in trgovce pa niso nujno enaki. Evropsko komisijo posebej zanimajo primeri, v katerih dobavitelj trgovcu prepreči, da bi blago naročil v drugi članici EU, čeprav bi ga tam lahko kupil ugodneje. Trgovec lahko denimo za svoje prodajalne potrebuje večjo količino piškotov, vendar ga proizvajalec usmeri k zastopniku za domači trg ali mu dobavo iz druge države zavrne. Takšen primer ponazarja način delovanja omejitev, ne ravnanja konkretnega slovenskega podjetja. Če ugodnejše ponudbe ne more izkoristiti, se lahko slabši nabavni pogoji nazadnje poznajo tudi pri končni ceni.

Evropska komisija v uradni objavi o javnem posvetovanju takšne prakse označuje kot ozemeljske omejitve dobave. Pojasnjuje, da lahko nekateri veliki proizvajalci trgovcem otežujejo nakup izdelkov v eni državi EU in njihovo nadaljnjo prodajo v drugi. S tem se zmanjšujejo možnosti izbire, omejuje konkurenca med dobavitelji in ustvarjajo pogoji za razlike v cenah vsakdanjih izdelkov. Komisija jih je zato uvrstila med deset najresnejših ovir za učinkovito delovanje evropskega enotnega trga.

Slovenija med 17 državami: kaj so ugotovili?

V mnenju Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (EESO), objavljenem 22. julija 2026, se Slovenija pojavlja med 17 državami članicami, ki so poročale o dokazih ozemeljskih omejitev dobave. Na seznamu so tudi Avstrija, Italija in Hrvaška, kar je posebej zanimivo za slovenske kupce, ki redno primerjajo ponudbo trgovin na obeh straneh meje. Podatki izvirajo iz preverjanja med gospodarskimi subjekti, ki ga je obravnavala evropska projektna skupina za uveljavljanje pravil enotnega trga. Ugotovitev je zapisana v točki 4.2 mnenja EESO o ozemeljskih omejitvah dobave. Številka 17 označuje države, ki so poročale o dokazih teh praks, ne pa števila kršiteljev ali dokazanih kršitev v Sloveniji. Dokument tudi ne vsebuje izračuna, koliko bi slovenska gospodinjstva prihranila brez takšnih omejitev. Odpira pa pomembno vprašanje pogajalske moči, saj imajo lahko trgovci na manjših trgih zaradi nižjih naročenih količin slabši položaj pri velikih mednarodnih proizvajalcih. To pomeni, da je problem za Slovenijo pomemben tudi brez neposredne povezave s ceno posameznega izdelka na domači polici.

Različne etikete, zavrnjena naročila in nacionalni zastopniki

Omejevanje čezmejne nabave ni vedno zapisano kot izrecna prepoved prodaje. Včasih se začne pri embalaži ali poslovnih pogojih, ki na prvi pogled niso nič posebnega. Isti izdelek lahko proizvajalec za posamezne države opremi z različnimi oznakami, trgovcu pa s tem oteži nabavo različice, namenjene drugemu trgu. Med najpogostejšimi praksami, ki jih je zaznala evropska projektna skupina, so nepojasnjene razlike pri označevanju, zavračanje dobav ter občutne in neupravičene razlike v cenovnih pogojih. Trgovec ima lahko tako načeloma pravico kupovati po vsej Evropski uniji, v praksi pa naleti na omejitve, zaradi katerih naročila ne more izpeljati ali zanj ni več gospodarsko smiselno.

Pri embalaži je vendarle treba razlikovati med upravičenimi zahtevami in nepotrebnimi ovirami. Podatki o sestavinah, alergenih in uporabi izdelka morajo biti razumljivi kupcem ter skladni s predpisi. EESO zato kot eno od možnih rešitev omenja uporabo kod QR, prek katerih bi bilo mogoče zagotoviti informacije v različnih jezikih, ne da bi proizvajalci za vsak trg nujno uporabljali povsem ločeno embalažo. Gre za predlog, ki ga je treba še preučiti, ne za sprejeto evropsko obveznost. Prav takšne podrobnosti kažejo, kako lahko odločitve, sprejete med proizvajalcem in trgovcem, vplivajo na razpoložljivost izdelkov, čeprav jih potrošnik pri vsakodnevnih nakupih sploh ne opazi.

Kazen 337,5 milijona evrov: omejevanje trgovine ima posledice

Kako resne so lahko posledice razdeljevanja evropskega trga, kaže primer proizvajalca Mondelēz. Evropska komisija mu je maja 2024 naložila kazen v višini 337,5 milijona evrov zaradi omejevanja čezmejne prodaje čokolade, piškotov in kave. V preiskavi je ugotovila 22 protikonkurenčnih sporazumov ali usklajenih ravnanj, s katerimi je podjetje omejevalo prodajo med državami članicami. Nekaterim distributerjem je preprečevalo prodajo kupcem zunaj določenih območij brez predhodnega dovoljenja, eden od sporazumov pa je vključeval tudi višje cene za izvoz kot za domačo prodajo. V drugem primeru je podjetje prenehalo dobavljati določene čokoladne izdelke na Nizozemskem, da bi preprečilo njihov uvoz v Belgijo. Mondelēz je odgovornost priznal in sodeloval v postopku, kar je Komisija upoštevala pri odmeri kazni.

Primer ne dokazuje kršitev v slovenskih trgovinah, nazorno pa pokaže, da imajo lahko omejitve čezmejne prodaje neposredne posledice za konkurenco. Evropsko pravo že omogoča sankcioniranje prepovedanih sporazumov in zlorabe prevladujočega položaja. Komisija zdaj preučuje tudi nekatere enostranske odločitve dobaviteljev, ki lahko trgovcem otežujejo nabavo, čeprav ne izpolnjujejo pogojev za ukrepanje po obstoječih pravilih konkurenčnega prava. Prav ta razlika med že prepovedanimi ravnanji in drugimi dobaviteljskimi omejitvami bo pomembna pri oblikovanju prihodnje evropske pobude.

14 milijard evrov: zakaj so razlike med državami pomembne

Gospodarsko razsežnost problema ponazarja študija Evropske komisije iz leta 2020, ki jo povzema EESO. Po takratni oceni so ozemeljske omejitve dobave potrošnike v 16 obravnavanih državah članicah in štirih skupinah izdelkov stale približno 14 milijard evrov na leto. To ni nova ocena za leto 2026 in tudi ne podatek o stroških za Slovenijo. Kaže pa, da razdeljevanje trgov ni zgolj vprašanje poslovnih pogodb, temveč lahko pomeni občutno gospodarsko breme. V istem mnenju je navedena raziskava avstrijske delavske zbornice iz maja 2025, ki je pri posameznih enakih prehranskih izdelkih ugotovila do 107 odstotkov višje bruto cene v Avstriji kot v Nemčiji. Avstrijski organ za varstvo konkurence je kot najverjetnejši glavni dejavnik cenovnih razlik izpostavil višje neto nabavne cene avstrijskih trgovcev. Vendar na končne cene vplivajo tudi davki, stroški poslovanja, logistika, popusti in konkurenca med trgovinami.

Primerjanje cen v sosednjih državah je dobro znano tudi slovenskim potrošnikom, zlasti pri izdelkih za vsakodnevno porabo. Na Dnevnih Novicah smo že objavili primerjavo cen izdelkov v Sloveniji in sosednjih državah, ki bralcem pomaga prepoznati razlike med posameznimi ponudbami. Toda primerjava na policah pove le del zgodbe. Ne razkrije, kakšne nabavne pogoje je trgovec dobil pri proizvajalcu, ali je smel naročiti izdelke iz druge države in kakšno vlogo so pri končni ceni odigrale dobaviteljske omejitve. Prav zato se evropska razprava vse bolj osredotoča na razmere v dobavni verigi, ne samo na razlike med ceniki.

Kaj se bo spremenilo leta 2027 – in kaj lahko pričakuje kupec?

Evropska komisija je 4. novembra 2026 objavila delovni program za leto 2027, v katerem je za tretje četrtletje napovedala pobudo proti razdeljevanju trgov s strani dobaviteljev. Delovni program Evropske komisije za leto 2027 predvideva možnost zakonodajnega ali nezakonodajnega ukrepa, zato končna oblika rešitve še ni določena. Komisija želi pred odločitvijo bolje razumeti, katere poslovne prakse dejansko preprečujejo čezmejno nabavo in kje veljavna pravila ne zagotavljajo dovolj učinkovitega varstva enotnega trga.

Pomemben del priprave je javno posvetovanje, ki traja do 4. decembra 2026 in v katerem lahko svoja stališča predstavijo trgovci, proizvajalci, pristojni organi ter potrošniki. Če bodo prihodnji ukrepi trgovcem omogočili lažjo nabavo pri ugodnejših dobaviteljih iz drugih držav članic, bi to lahko okrepilo konkurenco in povečalo izbiro izdelkov. Ali bi se morebitni prihranki v celoti prenesli na kupce, pa bo odvisno tudi od trgovcev in razmer na posameznem trgu. Ko bo torej slovenski kupec naslednjič opazil drugačno ceno enake kave ali pralnega sredstva čez mejo, odgovor morda ne bo samo v davkih, prevozu ali popustih. Pomembno bo tudi, ali je domača trgovina sploh imela možnost izdelek kupiti tam, kjer je bil ugodnejši.

Izberite Dnevne Novice za svoj prednostni vir na Google. →

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.