Desetletja so se motili: odkrili novo vrsto morskega psa

Avtor:
Ribiči ob jugozahodni obali Indije so desetletja lovili velikega, s trni prekritega morskega psa, ki so ga znanstveniki uvrščali med že znano atlantsko vrsto. Pregled primerkov iz Kerale je pokazal drugačno zgodbo: razlikujejo se po telesnih značilnostih, DNK pa je potrdil samostojno vrsto Echinorhinus roinee. Odkritje spreminja razumevanje morskih psov Indijskega oceana in odpira vprašanja o preteklih ribolovnih podatkih.

nova vrsta morskega psa echinorhinus roinee

Globokomorski morski pes Echinorhinus roinee v naravnem okolju. (slika: Dnevne Novice / AI-ilustracija)

Ključni primerki so prišli iz pristanišča v Kerali

V ribiškem pristanišču Sakthikulangara blizu mesta Kollam v indijski zvezni državi Kerala med ulovom kozic občasno pristanejo tudi veliki globokomorski morski psi. Za posadke gre za prilov, za znanstvenike pa so takšne živali dragocena priložnost za raziskovanje vrst, ki jih je več sto metrov pod morsko gladino težko opazovati. Prav primerki iz tega pristanišča so razkrili dolgoletno napako v znanstvenem razvrščanju. V strokovnih zapisih so jih namreč desetletja označevali kot Echinorhinus brucus, vrsto, poznano predvsem iz Atlantika, čeprav so prihajali iz Indijskega oceana. Podobnost med živalmi je bila dovolj velika, da se je poimenovanje ohranilo, dokler raziskovalci niso opravili podrobnejših primerjav.

Strokovnjaki indijskih ustanov Zoological Survey of India (ZSI) in ICAR-Central Marine Fisheries Research Institute (CMFRI) so pregledali telesno zgradbo in genetske značilnosti ter ugotovili, da indijski morski psi pripadajo samostojni vrsti. Poimenovali so jo Echinorhinus roinee, znanstveni opis pa objavili v reviji Records of the Zoological Survey of India. Odkritje je predstavilo tudi uradno sporočilo indijske vlade. Raziskovalci tako niso prvič naleteli na doslej nevideno žival, temveč so prepoznali, da morski psi iz tamkajšnjega ulova niso pripadali vrsti, pod katere imenom so jih poznali.

Trnasta koža in življenje do 450 metrov globoko

Novo opisana vrsta ima čokato telo temno rjave do skoraj črne barve, njena najbolj prepoznavna značilnost pa je nenavadna površina kože. Pokrivajo jo veliki kožni zobci, podobni trnom, ki se lahko pri starejših osebkih združujejo v trde ploščice z več konicami. Zaradi takšne zgradbe kože se za te morske pse v angleščini uporablja poimenovanje bramble sharks. Živali lahko dosežejo približno tri metre dolžine, znani primerki pa prihajajo iz globin med 350 in 450 metri ob celinskem pobočju Arabskega morja. Tam je sončne svetlobe zelo malo, neposredno opazovanje pa je zahtevno in drago. Raziskovalci zato poznajo predvsem telesne značilnosti ulovljenih živali, precej manj pa njihovo vedenje v naravnem okolju. Omenjene globine predstavljajo dokumentirano območje pojavljanja in ne nujno skrajnih meja njihovega življenjskega prostora.

Oči in plavuti so nakazale razliko, DNK jo je potrdil

Značilna trnasta koža sama po sebi ni zadoščala za določitev nove vrste. Raziskovalci so morali primerjati tudi telesna razmerja, pri čemer so posebno pozornost namenili očem, trebušnim plavutim in razdalji med gobcem ter škrgami. Indijski primerki imajo nekatere od teh značilnosti izrazitejše kot sorodni morski psi. Posamezne razlike bi bilo mogoče pripisati tudi naravni raznolikosti znotraj vrste, njihova kombinacija pa je ponudila razlog za podrobnejšo genetsko analizo. Znanstveniki so uporabili izbrane odseke mitohondrijskega DNK, ki omogočajo primerjavo sorodstvenih povezav med osebki. Rezultati so pokazali jasno razlikovanje od atlantskega Echinorhinus brucus in pacifiškega Echinorhinus cookei. Telesni in genetski dokazi so tako skupaj potrdili, da gre za samostojno vrsto.

Kako pomembne so lahko majhne anatomske razlike, kažejo tudi odkritja iz davne preteklosti. Na Dnevnih Novicah smo že poročali o fosiliziranih zobeh morskih psov v egiptovski puščavi, ki so raziskovalcem pomagali prepoznati nekdanjo raznolikost morskega življenja. Pri fosilih so takšne ugotovitve odvisne predvsem od ohranjenih telesnih značilnosti, indijski znanstveniki pa so lahko poleg anatomije uporabili še dedni material. Prav ta kombinacija je razrešila vprašanje, ki ga zgolj zunanji videz dolgo ni mogel pojasniti.

Poimenovali so ga po hčerki indijske znanstvenice

Znanstveno ime roinee je posvečeno Roinee, hčerki Dhriti Banerjee, direktorice ustanove ZSI in ene od avtoric raziskave. Poimenovanje ima osebno ozadje, postopek znanstvenega opisa pa temelji na natančno določenih pravilih. Raziskovalci morajo opisati značilnosti, po katerih je mogoče novo vrsto razlikovati od drugih, ter določiti referenčne primerke za prihodnje preverjanje. Ti so shranjeni v nacionalni zoološki zbirki pri morskem biološkem regionalnem centru ZSI v Čenaju, kjer jih bodo lahko pregledovali tudi drugi strokovnjaki. Če bodo podobne morske pse našli drugje v Indijskem oceanu, bodo njihove telesne značilnosti lahko neposredno primerjali z ohranjenim gradivom. Raziskava, ki je prejela podporo programa Deep Ocean Mission, je obenem pokazala pomen sistematičnega pregledovanja ribiškega ulova, saj se lahko pomembna znanstvena odkritja skrivajo tudi med živalmi, ki jih ribiči srečujejo že dolga leta.

Stare ribiške evidence zdaj zahtevajo nov pregled

Posledice napačnega razvrščanja segajo dlje od znanstvenih imen. Podatki o ribiškem ulovu so pomembni pri ocenjevanju razširjenosti posameznih vrst, njihove številčnosti in vpliva ribolova. Če se različne vrste več desetletij vodijo pod istim imenom, lahko takšne evidence ustvarijo napačno predstavo o stanju njihovih populacij. To vprašanje je posebej pomembno pri globokomorskih živalih, za katere je neposrednih opazovanj razmeroma malo. Raziskava ICAR-CMFRI iz leta 2020 je morske pse iz jugovzhodnega Arabskega morja še obravnavala pod oznako Echinorhinus cf. brucus. Avtorji so proučevali njihove populacijske značilnosti in ribolovni pritisk ter opozorili na prekomerno izkoriščanje obravnavanega staleža. Ker je bila raziskava opravljena pred opisom nove vrste, njenih ugotovitev ni mogoče brez dodatnega preverjanja samodejno pripisati izključno Echinorhinus roinee.

Pri starejših ulovih bo težavo predstavljalo predvsem pomanjkanje ohranjenih primerkov in dokumentacije. Če raziskovalci nimajo fotografij, dovolj natančnih telesnih meritev ali genetskih vzorcev, je lahko naknadno določanje vrste nezanesljivo. To ne zmanjšuje vrednosti preteklih raziskav, zahteva pa previdnejšo razlago njihovih rezultatov. Za prihodnje spremljanje bo pomembno, da se novo opisano vrsto že ob evidentiranju ulova loči od sorodnih morskih psov. Tako bo mogoče postopoma pridobivati natančnejše podatke o njenem pojavljanju in vplivu ribolova.

Od Omana do Tajske: razširjenost vrste še ni potrjena

Kljub novemu znanstvenemu opisu ostajajo številna vprašanja odprta. Genetsko podobni zapisi nakazujejo možnost, da se Echinorhinus roinee pojavlja tudi v vodah Omana, Šrilanke in Tajske, vendar takšne povezave še ne potrjujejo celotnega območja razširjenosti. Za zanesljive ugotovitve bodo potrebni dodatni primerki in primerjalne analize. Raziskovalci prav tako še nimajo dovolj podatkov o številčnosti populacije, razmnoževanju in dolgoročnih posledicah globokomorskega ribolova, zato dokončne ocene ogroženosti novo opisane vrste za zdaj ne bi bilo upravičeno podajati.

Na pomen natančnega ločevanja vrst je opozorila tudi morska znanstvenica Melissa Cristina Márquez v Forbesovi razlagi odkritja. Če so podatki o različnih vrstah združeni, lahko navidezno velika razširjenost prikrije težave posameznih populacij. Indijski raziskovalci imajo zdaj jasno določene referenčne primerke in genetske značilnosti, s katerimi bodo lahko primerjali prihodnje najdbe. Od novih podatkov iz ribiških pristanišč in znanstvenih raziskav bo odvisno, ali se bo izkazalo, da morski pes živi na širšem območju Indijskega oceana ali je njegova razširjenost precej bolj omejena.

Izberite Dnevne Novice za svoj prednostni vir na Google. →

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.