Evropska komisija se je pravkar odločila, da sprejme državljansko pobudo ‘Pobuda civilne družbe za prepoved praks biometričnega množičnega nadzora’. Gre za nadzor prebivalstva, oziroma za varovanje zasebnosti in osebnih podatkov pred morebitnimi zlorabami organov nadzora in represije.

S to pobudo bi radi avtorji pobude redefinirali meje, do katerih lahko seže množični nadzor s strani države (foto: Sanskritibharti13987/commons.wikimedia.org) 

Organizatorji te Evropske državljanske pobude, ki so jo poimenovali ‘Pobuda civilne družbe za prepoved praks biometričnega množičnega nadzora’, so pozivali Evropsko komisijo, naj pripravi pravni akt za to specifično problematiko. Radi bi namreč trajno odpravili tveganja glede zlorab biometričnih podatkov na načine, ki lahko privedejo do množičnega nadzora ali kakršnega koli poseganja v temeljne človekove pravice.

Evropska komisija se je zaenkrat izrekla le glede tega, da je pobuda pravno dopustna, saj izpolnjuje potrebne pogoje. Strinjala se je, da jo prijavi, oziroma, da jo sprejme, vendar pa se v tej fazi še ni dotaknila njene vsebine. Organizatorji bodo predvidoma v pol leta začeli postopek zbiranja podpisov v podporo pobudi. Če bodo nato v enem letu zbrali milijon izjav podpore iz najmanj sedmih držav članic EU, se bo morala Komisija EU odzvati.

‘Evropska državljanska pobuda’ je sicer eno novejših orodij demokracije v EU. Z Evropske komisije so namreč pojasnili, da je bila ‘Evropska državljanska pobuda’ vpeljana z Lizbonsko pogodbo in je začela delovati aprila 2012. Pri oddaji pobud morajo biti izpolnjeni trije osnovni pogoji – da pobuda ni očitno žaljiva ali neresna, da ni v očitnem nasprotju z vrednotami EU in da predlagani ukrep sodijo med pristojnosti Komisije za predložitev predlogov pravnih aktov.

Evropska komisija je sicer od začetka delovanja Evropske državljanske pobude do danes sprejela oz. prijavila skupno 76 državljanskih pobud, 26 pa jih je zavrnila, ker niso izpolnjevale pogojev.