Planinska zveza Slovenije je tudi letos ob Mendarodnem dnevu gora pripravila poslanico, s katero so se dotaknili osrednje teme letošnjega dneva – biotske raznovrstnosti v gorskem svetu.

Prelep, a ogrožen – bleščeče rumeni Alpski mak (foto: Matjaž Šerkezi) 

Gorska področja predstavljajo okoli 27% kopenske površine celotnega planeta in so pomembne zaradi različnih vzrokov, na primer kot vir zalog pitne vode. Gorski predeli so posebni zaradi drugačne flore in favne, saj se živali in rastline prilagajo višjim nadmorskim višinam, zahtevnim strminam oziroma kar reliefu, klimatskim razmeram in z njimi povezanim vse bolj ekstremnim klimatskim dogodkom.

Ni skrivnost, da se podnebje spreminja, da se ozračje planeta segreva in da višje temperature omogočajo širjenje živalskih in rastlinskih vrst v nadmorske višine, kjer v zadnjih 130.000 letih ni bilo. Kljub vsem klimatskim spremembam temu pa so na Planinski zvezi Slovenije (PZS) opozorili, da smo ljudje tisti faktor, ki še naprej ostaja največja nevarnost za ogrožene gorske rastlinske in živalske sorte.

Čeprav na segrevanje ozračja vplivamo predvsem z delovnimi procesi, prometom in onesnaževanjem zraka, so glede ogrožanja gorskega življa na PZS posebej poudarili obisk, oziroma obiskovalce gora. »Obisk gora je vse bolj množičen povsod po svetu in tudi v Sloveniji. Ob tem neposredno in posredno vplivamo na rastline in živali. Dinamika naših obiskov je v današnjem času drugačna, kot je bila v preteklosti.

Danes smo tudi kot obiskovalci v gorah prisotni skoraj ves čas – dan in noč, kar pomeni, da s svojimi tudi vse bolj raznovrstnimi aktivnostmi (ne le hoja in plezanje, ampak še mnoge druge oblike rekreacije) posegamo v vsakdanje življenje rastlin in živali,« pravijo na PZS. Na zvezi se prav zato trudijo, da strokovna znanja o gorah širijo in prenašajo naprej, saj menijo, da je to edina prava pot do uspeha pri ohranjanju biotsko raznovrstnosti.