Poslanci Evropskega parlamenta so se tokrat oglasili glede kršitev človekovih pravic na Kitajskem, v Čadu in v Bahrajnu. Glede Kitajske so prvič omenili tudi čezmorske policijske postaje v tujini.
Seznam lokacij kitajskih čezmorskih policijskih postaj, tekst je v portugalščini (foto: safeguarddefenders.com)
Evro-parlamentarci so sprejeli tri nove resolucije o kršenju človekovih pravic. Najprej so se posvetili Kitajski, kjer so oblasti nasilno zatirale proteste proti ukrepom, ki so povezani s pandemijo koronavirusa. Ukrepi kitajske vlade so sporni zaradi kršitev svobode izražanja, zbiranja, tiska in medijev, poslanci pa so omenili še aretacijo tujega novinarja, ki je poročal o protestih, ter sistematično zatiranje Ujgurov, predvsem v regiji Xinjiang.
Evropski poslanci zahtevajo neoviran dostop do Kitajske za neodvisne novinarje, mednarodne opazovalce in preiskovalne organe ter prvič tudi boljše usklajevanje glede kitajskih čezmorskih policijskih postaj. Kitajsko ministrstvo za javno varnost je namreč od leta 2014 začelo širiti svojo mrežo policijskih postaj v tujini, v kateri naj bi bilo trenutno zajetih približno 70 mest (oziroma okrog 40 držav) z vseh koncev sveta.
Sicer kitajske oblasti trdijo, da so bili ti ‘uradi’ ustanovljeni za zagotavljanje birokratske pomoči kitajskim državljanom v tujih državah in za boj proti mednarodnemu kriminalu, a gre najbrž še za kaj drugega – npr. za ustrahovanje disidentov, za zbiranje informacij in za dokazovanje svoje moči med kitajsko diasporo po vsem svetu. Sicer kitajske policijske postaje v Sloveniji še ni, je pa zato ena v Avstriji, dve sta na Madžarskem in kar štiri v Italiji.
Evropski parlament pa je poleg Kitajske obsodil omejevanje temeljne pravice do demonstracij in uporabo nasilja nad pro-demokratičnimi protestniki in civilno družbo v Čadu, kar se nanaša na proteste oktobra letos. Zahteval je tudi izpustitev vseh zaprtih protestnikov. Poleg tega je zahteval takojšnjo in brezpogojno izpustitev dansko-bahrajnskega državljana Abdulhadija Al-Khawaja in vseh političnih aktivistov v Bahrajnu ter odpravo smrtne kazni.
»Al-Khawaja, ki je soustanovitelj bahrajnskega centra za človekove pravice (BCHR), je že dvanajst let v zaporu in prestaja dosmrtno kazen zaradi vodenja miroljubnih protestov med protesti arabske pomladi leta 2011 za demokratične reforme,« piše v sporočilu za javnost Parlamenta EU. Poleg tega poslanci zahtevajo, da Bahrajn vrne državljanstvo skoraj 300 posameznikom, zlasti zagovornikom človekovih pravic, ki jim je bilo državljanstvo neupravičeno odvzeto.