Evropski parlament je pravkar spremenil zakonodajo glede poskusov spolnih zlorab otrok prek spleta. Tako so želeli poslanci reagirati na naraščanje tovrstnih primerov, saj so se številke v času pandemije še opazno dodatno povečale. Parlament EU je svoje delo opravil, Komisija EU pa ne.
Stanje je med pandemijo postalo zares zaskrbljujoče (foto: pixabay.com/Dariusz Sankowski)Mednarodna Organizacija Internet Watch Foundation (IWF) je v svojem letnem poročilu ugotovila, da so ponudniki spletnih storitev v Evropi postali največji svetovni gostitelji vsebin, povezanih s poskusi spolnih zlorab otrok. Tudi podatki Europola potrjujejo, da so med pandemijo koronvirusa postale tovrstne kriminalne aktivnosti na evropskem spletu še pogostejše. Pri tem pa so posebej poudarili, da že pred pandemijo niso bile ravno redkost.
»Digitalne tehnologije omogočajo storilcem, da se povežejo z otroci prek spletnih kamer, povezanih naprav in klepetalnic na družbenih omrežjih in v video igrah, hkrati pa ostanejo anonimni s pomočjo tehnologij, kot sta računalništvo v oblaku in temni splet. Te tehnologije organom pregona otežkočajo zaznavanje, preiskovanje in preganjanje spletnih vsebin, povezanih s spolnimi zlorabami otrok,« piše v sporočilu za javnost Parlamenta EU.
In kako so reagirali evro-poslanci? Tako, da so z glasovanjem podprli nova začasna pravila, ki omogočajo ponudnikom spletne e-pošte, klepeta in sporočanja, da prostovoljno zaznavajo, odstranjujejo in prijavljajo zlorabe otrok na spletu ter da lahko uporabljajo posebne tehnologije razprševanja (hashing), katere pregledujejo vsebine, kot so slike in videoposnetki, umetna inteligenca pa lahko tudi analizira besedila in podatke o podatkovnem prometu.
Velja še omeniti, da nova zakonodaja ne velja za zvočno komuniciranje. Še bolj zanimiv pa je podatek, ki razkriva, kako počasna je lahko Komisija EU. Pred enim letom (julija leta 2020) je Evropska Komisija oznanila, da bo v letu 2021 predlagala trajnejšo rešitev za boj proti spolnim zlorabam otrok na spletu. Eno leto očitno Komisiji EU ni bilo dovolj, zato je Parlament EU letos na hitro sklenil neuradni dogovor s Svetom EU.
To se je zgodilo 29. aprila letos, dobra dva meseca kasneje pa so bili novi predpisi že sprejeti. Sicer bo začasna zakonodaja v veljavi največ tri leta. Morda pa bodo do leta 2024 celo na Komisiji EU uspeli spraviti skupaj kakšen nov trajen predpis.