Le dan po skrivnostnih eksplozijah na plinovodih Severni tok 1 in Severni tok 2 je bil na Baltiku svečano odprt novi plinovod Baltic Pipe. Slednji bo služil za prevoz norveškega plina na Poljsko in Dansko, medtem ko sta bila Severni tok 1 in Severni tok 2 namenjena pošiljanju ruskega plina v Nemčijo, a trenutno nista delovala.

Novo plinovod med Norveško in Poljsko naj bi pričel delovati že v soboto (foto: slovenia.representation.ec.europa.eu)

V noči s ponedeljka na torek je prišlo na Baltskem morju do treh eksplozij, ki so povzročile uhajanje plina na plinovodov Severni tok 1 in Severni tok 2. Kljub temu, da je bila dostava plina prek obeh krakov ruskega plinovoda na Baltiku zaradi dogajanja v Ukrajini že nekaj časa popolnoma zaustavljena, pa je bil v njih še vedno plin (takšni so običajni postopki). Zahod za eksplozije sumi Rusijo, nekateri pro-ruski viri pa Američane.

Predsednik ZDA Joe Biden naj bi predsedniku nemške vlade Olafu Scholzu že 7. februarja napovedal, da bodo Američani sami prekinili Severni tok, če Rusija napade Ukrajino. Črpanje plina prek Severnega toka 2 sicer prav zaradi dogajanja v Ukrajini ni nikoli prav zaživelo, medtem ko je bil Severni tok 1 zaustavljen šele ta mesec, ko se je ruska energetske družba Gazprom izgovarjala na nujna vzdrževalna dela.

Po zelo nenavadnem naključju pa je bil že včeraj, le dan po eksplozijah na Baltiku odprt nov plinovod. V kraju Goleniówo na Poljskem so namenu svečano predali nov plinovod ‘Baltic Pipe’ (oz. po slovensko ‘Baltska cev’). »Baltic Pipe je projekt skupnega interesa od leta 2013 in je prejel približno 267 milijonov evrov sredstev EU prek instrumenta za povezovanje Evrope (CEF), ki so pomagali dokončati pripravljalne študije (51 milijonov evrov) in gradbena dela (215 milijonov EUR).

 Omogočil bo uvoz do 10 milijard kubičnih metrov plina na leto z Norveške na Poljsko prek Danske in prenos 3 milijard kubičnih metrov plina letno s Poljske na Dansko. Začetek prenosa plina je predviden 1. oktobra 2022,« so pojasnili s Komisije EU. Baltska cev bo torej omogočila diverzifikacijo uvoza plina za Poljsko in Dansko, a bi se lahko v ta kanal za oskrbo s plinom vključile še nekatere države EU.

Seveda – če bo Norveška lahko načrpala dovolj plina in če tudi na novi povezavi ne bo eksplozij. Sicer pa glede morebitne sabotaže na Severnem toku 1 in 2 ni povsem jasno, kdo bi imel koristi od nje. Rusi so itak zaprli ventile za pretok, zato niso imeli potrebe, da bi razstrelili lastni plinovod in za nameček to storili daleč sredi Baltika. Tudi EU in ZDA pa na prvi pogled niso imele nobene očitne potrebe po razstrelitvi plinovoda, saj slednji itak ni deloval.