Po 16 letih meritev odkrili planet, ki bega teorije nastanka

Avtor:
Šestnajst let so astronomi spremljali drobna nihanja zvezde HIP 88962, dokler iz meritev niso razbrali planeta s skoraj petimi Jupitrovimi masami. Njegova pot je tako podolgovata, da se med obhodom od zvezde oddalji več kot šestkrat dlje kot na najbližji točki. Odkritje pa odpira še zahtevnejše vprašanje: kako je takšen velikan nastal ob zvezdi, precej manj masivni od Sonca?

hip 88962 b plinasti velikan

Velikanski eksoplanet HIP 88962 b ob matični zvezdi. (slika: Dnevne Novice / AI-ilustracija)

Šestnajst let meritev razkrilo nevidnega velikana

Planeta HIP 88962 b nihče ni videl na fotografiji. Astronomi so ga odkrili zaradi komaj opaznega gibanja njegove matične zvezde, približno 89 svetlobnih let od Zemlje. Ko velikanski planet kroži okoli nje, jo gravitacijsko vleče, zato se zvezda izmenično nekoliko približuje našemu planetu in oddaljuje od njega. Te spremembe pustijo sled v svetlobnem spektru. Tako lahko teleskop razkrije telo, ki je pretemno in preblizu zvezdi, da bi ga neposredno posneli.

Raziskovalci so od leta 2010 do 2025 uporabljali spektrograf Planet Finder Spectrograph na 6,5-metrskem teleskopu Magellan Clay v observatoriju Las Campanas v Čilu. Zbrali so 47 meritev v 41 opazovalnih nočeh. To se za šestnajst let morda sliši malo, vendar je bila odločilna prav časovna razdalja med opazovanji. Planet potrebuje skoraj dve desetletji za en obhod, zato ga nekaj mesecev intenzivnega spremljanja ne bi razkrilo na enak način.

Alan P. Boss in sodelavci so rezultat predstavili v izvirni znanstveni raziskavi o planetu HIP 88962 b, objavljeni 11. novembra na arXiv in sprejeti v revijo The Astrophysical Journal Letters. Odkritje ni posledica naključnega posnetka, ampak vztrajnega spremljanja iste zvezde skozi velik del ene planetove orbite.

Skoraj pet Jupitrovih mas ob manjši zvezdi

Matična zvezda HIP 88962 je hladnejša in občutno manj masivna od Sonca. Njena ocenjena masa znaša približno 62 odstotkov Sončeve, površinska temperatura pa okoli 4.000 kelvinov. V takšnem sistemu so astronomi odkrili spremljevalca z okoli 4,83 Jupitrove mase. Razlika je pomembna: manj masivne zvezde naj bi imele praviloma tudi manj bogate prvotne diske plina in prahu, iz katerih se rojevajo planeti. Za rast tako težkega velikana je zato na voljo manj snovi.

Ob tem je treba ločiti maso od velikosti. HIP 88962 b nima nujno skoraj petkrat večjega premera od Jupitra. Pri zelo masivnih plinastih svetovih gravitacija močneje stiska notranjost, njihovega polmera pa raziskovalci v tem primeru sploh še niso izmerili. Za razumevanje matične zvezde so pomembne tudi ocene, povezane z revidiranim katalogom zvezd za vesoljski teleskop TESS, ki so ga pripravili Keivan Stassun in sodelavci. Ta starejša raziskava pomaga opredeliti zvezdne lastnosti; sama po sebi ni potrditev novega planeta.

Med obhodom se oddalji več kot šestkrat dlje

Še bolj nenavadna od mase je njegova pot. En obhod traja približno 19,3 leta, velika polos orbite pa meri okoli 6,15 astronomskih enot. Ena astronomska enota ustreza povprečni razdalji med Zemljo in Soncem. To pa ne pomeni, da planet ves čas ostaja enako daleč od svoje zvezde: orbita ima izrazito eliptično obliko, njena izsrednost znaša približno 0,72.

Iz izmerjenih parametrov je mogoče izračunati, da se HIP 88962 b zvezdi približa na približno 1,7 astronomske enote, nato pa se od nje oddalji vse do približno 10,6 enote. Razlika je več kot šestkratna. Prav takšna tirnica poraja vprašanje, kaj se je dogajalo v zgodnji zgodovini sistema. Je planet nastal na podobni poti ali ga je nanjo pozneje preusmerila gravitacija drugih teles? Meritve za zdaj ne omogočajo dokončnega odgovora.

Znanstveniki niso uporabili samo premikov spektralnih črt. Podatkom teleskopa Magellan so dodali tudi meritve evropskih misij Hipparcos in Gaia, ki spremljata položaje in gibanje zvezd. Tako so lažje ocenili dejansko maso planeta, ne le njene spodnje meje. Številke in pripadajoče negotovosti so zabeležene tudi v znanstvenem katalogu eksoplanetov Exoplanet.eu. Ker je obhod zelo dolg, bodo nova opazovanja njegovo pot še natančneje določila.

Zakaj običajni modeli težko ustvarijo tak planet?

Veliki plinasti planeti po eni od uveljavljenih razlag nastajajo postopno. V disku okoli mlade zvezde se drobni trdni delci združujejo v vse večja telesa. Ko nastane dovolj masivno jedro, lahko privlači ogromne količine okoliškega plina. Ta proces se imenuje akrecija jedra. Pri zvezdi z manjšo maso pa se pojavi zadrega: gradiva je lahko premalo, plinasti disk pa se razprši, še preden planet doseže tolikšno maso.

Avtorji so značilnosti HIP 88962 b primerjali z objavljenimi računalniškimi modeli. Nekateri pri zvezdah s podobno maso ne ustvarijo tako težkih velikanov na tako širokih orbitah. To še zdaleč ne pomeni, da so vse teorije nastanka planetov napačne. Pomeni pa, da določene različice akrecije jedra težko pojasnijo prav ta sistem. Podatek, ki se na prvi pogled zdi zgolj astronomska posebnost, je zato koristen preizkus tega, kaj modeli zmorejo in kje jim zmanjka pojasnjevalne moči.

Bi lahko nastal neposredno iz sesedajočega se plina?

Obstaja še druga možnost: gravitacijska nestabilnost plinskega diska. Če je disk okoli mlade zvezde dovolj masiven in se primerno ohlaja, se lahko njegov del zgosti pod lastno gravitacijo. Namesto da bi se veliko trdno jedro gradilo postopoma, bi lahko nastal velik plinast skupek, iz katerega se razvije planet. Raziskovalci ugotavljajo, da takšen mehanizem dopušča nastanek sveta, primerljivega s HIP 88962 b.

Dokaza, da se je res zgodilo prav to, nimajo. Nihče ni opazoval planeta v času rojstva, njegova današnja podolgovata orbita pa je lahko nastala tudi pozneje. Za primerjavo so zanimiva opazovanja, o katerih smo na Dnevnih Novicah že pisali v članku o nastajanju velikanskih planetov v plinskih diskih. Pri mladem WISPIT 2b so astronomi zaznali motnje v okoliškem plinu, pri HIP 88962 b pa iz sedanje mase in tirnice sklepajo o veliko starejših dogodkih. Zgodbi osvetljujeta različni stopnji nastanka plinastih velikanov.

Še en planet ali le nemirna matična zvezda?

V meritvah se skriva še ena zanimivost. Ko so odšteli vpliv HIP 88962 b, je ostal šibkejši signal s približno 4,1-dnevnim obdobjem. Takšen vzorec bi lahko povzročal drugi planet, vendar avtorji opozarjajo, da model z dvema planetoma podatke izboljša le nekoliko. Matična zvezda je namreč aktivna, spremembe na njeni površini pa lahko ustvarijo nihanja, ki so podobna gravitacijskemu vplivu spremljevalca.

Podatki teleskopa TESS nakazujejo približno 17-dnevno vrtenje zvezde, kar je dodatno opozorilo, da kratkega signala ne gre prehitro razglasiti za novo odkritje. Za zdaj je potrjen en masivni planet. Astronomi bodo z nadaljnjimi meritvami preverjali tako ta šibki signal kot natančno obliko dolge orbite. Šestnajstletni niz opazovanj je že razkril velikana, ki ga prejšnji modeli težko pojasnijo; prav naslednja leta bodo pokazala, ali se v istem sistemu skriva še kaj.

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.