Poslanci Evropskega parlamenta so izglasovali predlog o pospešitvi zamrznitev in zaplemb premoženj, ki so bila pridobljena s kaznivimi dejanji. Poleg klasičnih oblik kriminala bodo nova pravila zajemala marsikaj, tudi trgovino z jedrskim materialom in kazniva dejanja v pristojnosti Mednarodnega kazenskega sodišča.
Klasična prispodoba nezakonito pridobljenega denarja v kovčku (foto: pxhere.com)
Poslanci Parlamenta EU iz Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve so se včeraj z glasovanjem izrekli za pospešitev zamrznitve in zaplembe premoženj, ki so bila pridobljena s kaznivimi dejanji. Novo besedilo zakonodaje naj bi odpravilo sedanje vrzeli tudi tako, da bi zagotovilo čimprejšnjo zamrznitev sredstev, po potrebi z začasnimi nujnimi ukrepi.
Po novem naj bi skupni evropski predpisi zajemali še trgovino s strelnim orožjem, nekatera kazniva dejanja, storjena v okviru hudodelske združbe, kršenje mednarodnih sankcij EU, kazniva dejanja v pristojnosti Mednarodnega kazenskega sodišča, nezakonite trgovine z jedrskim materialom, nezakonitih zasegov letal in ladij ter sabotaž. Nov predlog naj bi predvideval tudi zaplembe premoženj, ki so bila prenesena na tretje osebe.
»Poročilo razširja področje uporabe direktive na dodatna ustrezna kazniva dejanja, krepi pristojne organe pri identifikaciji, zamrznitvi in upravljanju premoženja, razširja dostop uradov za odvzem premoženja do ustreznih podatkovnih baz, daje prednost odškodninam žrtvam in izboljšuje sodelovanje med ustreznimi nacionalnimi organi in agencijami EU,« je ob tem glasovanju dejal poročevalec Loránt Vincze (EPP, Romunija).
Z novimi evropskimi predpisi bi radi tudi zagotovili vse potrebne informacije, kot so registri dejanskega lastništva, informacije o vrednostnih papirjih in valutah, carinski podatki in letna finančna izjave podjetij. Države članice EU naj bi zato vzpostavile namenske urade za upravljanje zaplenjenega premoženja.
Poleg tega naj bi zagotovili odškodnino žrtvam, zlasti v čezmejnih primerih in omogočili uporabo zaplenjenega premoženja v družbene namene ali namene javnega interesa. Sicer podatki Parlamenta EU pravijo, da je bilo v letih 2010 do 2014 v EU zamrznjenih le 2,2 % premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, a so ti podatki že rahlo zastareli.