Naslovnica Magazin Na posnetkih so čedalje mlajši otroci

Na posnetkih so čedalje mlajši otroci

Avtor: Spletno Uredništvo

Včeraj je bil na vrsti vsakoletni posvet o poskusih zlorab otrok in mladostnikov prek spleta. Posvet je tokrat zaradi preventivnih zdravstvenih mer potekal v obliki video-konference, sicer pa je bil že deseti po vrsti. Tematsko gradivo so pripravili strokovnjaki iz slovenske policije, centrov za socialno delo in različnih segmentov šolstva. Že pred posvetom pa je izšlo tudi Letno poročilo prijavne točke Spletno oko za leto 2019.

Na posnetkih so čedalje mlajši otrociSodobna tehnologija omogoča, da lahko do poskusov e-zlorab pride kadarkoli (foto: pixabay.com/Dariusz Sankowski)

 

10. posvet o e-zlorabah otrok je bil obenem tudi prvi, ki je zaradi trenutnih ‘koronavirusnih’ razmer potekal izključno prek speta, a se ga je prav zato udeležilo precej več udeležencev kot v preteklosti. Strokovne prispevke si je namreč ogledalo prek 150 policistov in več kot 450 preostalih udeležencev posveta, kateri so zastopali tožilstva, sodišča, socialne službe, nevladne organizacije in šolske ustanove… Že pred posvetom pa je izšlo tudi Letno poročilo prijavne točke Spletno oko za leto 2019.

“V lanskem letu smo od 521 prejetih prijav domnevnih posnetkov spolnih zlorab otrok v 305 primerih ocenili, da gre dejansko za tovrstne posnetke in v skladu s tem obveščali organe pregona in prijavne točke v tujini. Posnetki so najpogosteje prikazovali žrtve, stare od 7 do 10 let, kar pomeni, da so žrtve v povprečju mlajše v primerjavi z letom 2018, ko je bila njihova najpogostejša starost med 11 in 15 let. Še vedno tudi narašča delež posnetkov, na katerih so žrtve najmlajši otroci, stari do 6 let, so med drugim zapisali v sporočilu za javnost.

Posvet so sicer skupaj pripravili prijavna točka Spletno oko (Center za varnejši internet Slovenije), Uprava kriminalistične policije ter Združenje za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije, njegov cilj pa je bil poglobiti strokovno znanje in izmenjati izkušnje o obravnavi problematike zlorab otrok prek spleta, da bi se lahko reševanja podobnih primerov lahko lotili še bolj učinkovito.

Anton-Toni Klančnik, specialist za zaščito otrok pri Europolovem Evropskem centru za kibernetsko kriminaliteto, je med drugim izpostavil zelo aktualno problematiko karanten. »Ker so bili tako otroci kot tudi storilci kaznivih dejanj prisiljeni ostati doma in so več časa preživeli na internetu, se je namreč nevarnost, da otroci postanejo žrtve spolnih zlorab preko spleta, opazno povečala,« je pojasnil Klančnik.

Vodja Oddelka za mladoletniško kriminaliteto na Upravi kriminalistične policije Robert Tekavec pa je udeležencem prek primerov iz prakse pokazal, kako lahko sodobna tehnologija vpliva na kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost otrok. Spomnil je še, da je splet globalen in so zato aktivnosti slovenske policije usmerjene tudi v sodelovanje s tujimi varnostnimi organi ter ponudniki internetnih storitev iz tujine.

Strokovna delavka na Centru za socialno delo Maribor Katja Vlasak je predstavila delo centra pri obravnavi žrtev in storilcev spletnega nasilja med mladimi, svetovalka na OŠ Martina Konšaka Nina Babič pa je poudarila razlike v dojemanju komunikacije in nevarnosti na spletu med mladimi in odraslimi. Poleg tega je spregovorila tudi obliki obravnav morebitnih e-zlorab v šolstvu in o tem, kdaj je v postopek potrebno vključiti centre za socialno delo ter policijo

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.