Na zelenih pobočjih Asturije obiskovalci skozi teleskope ne iščejo znamenitosti, temveč premikanje v daljavi. Če imajo srečo, se med rastjem izriše rjavi medved – žival, katere prihodnost je bila v tem delu Evrope še pred nekaj desetletji zelo negotova. Danes njena vrnitev ustvarja eno najbolj nenavadnih doživetij severne Španije: »safari«, na katerem glavno besedo še vedno vodi narava.

Rjavi medved v zeleni gorski pokrajini severne Španije, kjer obiskovalci v naravi opazujejo te velike zveri. (foto: Dnevne Novice / AI ilustracija)

Ure čakanja za nekaj trenutkov z medvedom

V Naravnem parku Somiedo ni predstave ob določeni uri. Medved lahko stopi na odprto pobočje, lahko ves dan ostane skrit med rastjem, obiskovalci pa se lahko domov vrnejo, ne da bi ga sploh videli. Opazovanje zato zahteva predvsem potrpežljivost, dober daljnogled ali teleskop in nekaj sreče.

Prav takšno izkušnjo opisuje sveža reportaža časnika The Guardian iz Asturije. Med enim od opazovanj so zagledali velikega samca na travnatem območju, ob drugi priložnosti pa medvedko z dvema mladičema. Danes takšni prizori v Somiedo privabljajo ljubitelje narave, še konec osemdesetih let pa je bila prihodnost rjavega medveda v Kantabrijskem gorovju precej bolj negotova.

Ko jih je ostalo le še okoli 60

Populacija je takrat upadla na približno 60 živali. Po desetletjih zaščite je slika bistveno drugačna. Uradni Turismo Asturias navaja, da danes v Kantabrijskem gorovju živi več kot 350 medvedov, največ med njimi prav v Asturiji.

Naravni vodnik Luis Frechilla, sogovornik Guardiana, ocenjuje, da bi njihovo število lahko presegalo 500. Pri tem ne gre za uradno štetje, temveč za njegovo oceno. Ne glede na razliko med številkama je okrevanje populacije v primerjavi s kritičnim obdobjem pred nekaj desetletji izrazito.

Za preobrat ni bila dovolj le zaščita pred lovom. Pomembno je bilo tudi dolgoletno varovanje življenjskega prostora. Fundación Oso Pardo si med drugim prizadeva za ohranjanje bioloških koridorjev, po katerih se medvedi lahko premikajo med posameznimi območji. S tem se povezujejo tudi skupine živali, ki so bile nekoč bolj izolirane.

Medved je postal razlog za prihod turistov

Okrevanje populacije je sčasoma spremenilo tudi odnos lokalnega turizma do največje divje živali tega območja. Ljudje danes v Somiedo prihajajo prav zato, da bi medveda videli v njegovem naravnem okolju.

Turismo Asturias območje predstavlja kot eno od možnosti za opazovanje rjavega medveda, med posebej primernimi obdobji pa navaja avgust in september. Opazovanja potekajo z daljnogledi in teleskopi, brez zagotovila, da se bo žival dejansko pojavila.

Prav zato je izraz »safari« v tem delu Španije nekoliko drugačen od tistega, ki ga običajno povezujemo z afriško savano. Medved ni del programa in obiskovalci mu ne sledijo zato, da bi se mu čim bolj približali. Gre za opazovanje divje živali v okolju, v katerem mora njeno vedenje ostati čim manj moteno.

Drugačen obraz Španije

Tudi okolica Somieda je daleč od Španije, ki jo številni obiskovalci poznajo po vročini in sredozemskih letoviščih. Asturija leži ob Atlantiku na zelenem severu države, notranjost pa zaznamujejo gozdovi, pašniki, globoke doline in gore Kantabrijskega gorovja. Naravni park Somiedo je tudi Unescov biosferni rezervat.

Regija ima ob gorski divjini še povsem drugačne naravne posebnosti. Med njimi je morska plaža Gulpiyuri sredi travnikov, majhna celinska plaža, ki jo morska voda doseže skozi podzemne povezave z bližnjim Atlantikom. V isti Asturiji se tako stikajo atlantska obala, nenavadni kraški pojavi in gorski svet rjavega medveda.

Za obiskovalce, ki želijo sever Španije spoznati zunaj klasičnih turističnih poti, je prav ta raznolikost eden od razlogov, da Asturija izstopa.

Vrnitev medvedov prinaša tudi odgovornost

Uspeh ima svojo občutljivo plat. Več medvedov in več ljudi, ki jih želijo videti, pomeni tudi večji pritisk na prostor, ki ga živali potrebujejo za življenje.

Guardian navaja, da je velik del medvedjega območja v Somiedu za javnost zaprt. Takšne omejitve omogočajo, da imajo živali območja brez obiskovalcev, organizirano opazovanje pa lahko poteka tam, kjer je to sprejemljivo. Turistična vrednost medveda je lahko koristna za lokalno okolje, vendar le, dokler ne začne škodovati sami populaciji in njenemu življenjskemu prostoru.

Pri tem ostaja pomembno osnovno pravilo: divjemu medvedu se obiskovalec ne približuje zaradi fotografije, ga ne hrani in ga ne poskuša privabiti. Somiedo ni kraj za bližnja srečanja, ampak za opazovanje.

Pred nekaj desetletji je bila prihodnost kantabrijskih rjavih medvedov negotova. Danes njihova prisotnost v gorah severne Španije privablja ljudi, ki so pripravljeni čakati tudi več ur za nekaj trenutkov pogleda na divjo žival.

Največji privilegij Somieda zato ni priti čim bližje medvedu, temveč ga videti tam, kjer še vedno živi po svojih pravilih.