Fižol se vrača na krožnike v povsem novi podobi, japonske domače jedi osvajajo nove trge, iz neporabljenega kruha nastajajo testenine, proizvajalci pa ponujajo celo napitke z obljubami o lepši koži. Ameriška trgovska veriga Whole Foods Market je predstavila osem prehranskih trendov za leto 2027. Med njimi so presenetljive kombinacije okusov in živila, ki jih Slovenci poznamo že več generacij. Kaj se torej spreminja in katere novosti bi lahko našle pot tudi v naše kuhinje?

Raznolike jedi ponazarjajo spreminjajoče se prehranske navade in nove kulinarične trende za leto 2027. (foto: Brooke Lark / Unsplash)

Osem trendov, ki napovedujejo spremembe na krožnikih

Od kod prihajajo sestavine? Kaj dejansko pove seznam na embalaži? In koliko uporabne hrane se izgubi med proizvodnjo? Takšna vprašanja vse bolj spremljajo razvoj prehranskih izdelkov. V ospredju niso samo novi recepti, temveč tudi izvor surovin, način njihove predelave in iskanje uporabnih rešitev za presežke hrane.

Whole Foods Market je 14. oktobra 2026 objavil letno napoved prehranskih trendov za leto 2027. Pripravila jo je strokovna skupina Trends Council, v kateri sodelujejo nabavniki, poznavalci živil in kulinarični strokovnjaki. Ocene temeljijo na izkušnjah iz industrije, spremljanju potrošniških navad in sodelovanju s proizvajalci. Gre predvsem za pogled na ameriški trg, ne za znanstveno raziskavo ali zagotovilo, da bodo enake spremembe prevladale tudi v Sloveniji.

Poreklo hrane postaja pomembnejše od privlačne embalaže

Dve čokoladi imata lahko enak delež kakava, vendar povsem drugačen okus. Podobno velja za med, kavo in oljčno olje, katerih značilnosti so povezane tudi z območjem pridelave. Ameriški trgovec pričakuje, da bodo kupci vse pogosteje iskali podrobnejše informacije o izvoru živil, proizvajalci pa bodo te razlike izraziteje poudarjali pri predstavljanju svojih izdelkov.

V ospredju je pojem terroir, dobro poznan iz vinarstva, ki opisuje vpliv tal, podnebja in drugih geografskih značilnosti na lastnosti pridelka. Napoved izpostavlja regionalni med, čokolado iz kakava z določenega posestva, kavo znanega porekla in žita, pri katerih je mogoče natančneje določiti območje pridelave. Podoben pristop se pojavlja tudi pri morskih proizvodih, kjer lahko okolje vpliva na njihove značilnosti.

V Sloveniji takšno razmišljanje ni novo. Domače čebelarstvo, oljkarstvo in sirarstvo imajo izrazito regionalno identiteto, nekateri izdelki pa tudi uradno zaščitene označbe porekla oziroma geografske označbe. Vendar privlačna zgodba o izvoru še ni enakovredna neodvisno preverjeni označbi. Pomen napovedanega trenda je predvsem v tem, da naj bi podatki o kraju pridelave postajali pomembnejši tudi pri živilih, pri katerih jih kupci doslej niso posebej iskali.

Hrana za lepšo kožo: kje se konča prehrana in začne trženje?

Napitek s kolagenom, želejasti prigrizek z lepotnimi obljubami ali majhna steklenička oljčnega olja, predstavljena kot del vsakodnevne lepotne rutine. Takšni izdelki kažejo, kako se prehranska ponudba približuje kozmetični industriji. Whole Foods Market ta trend označuje z izrazom beautrition, ki združuje prehrano in obljube o lepšem videzu.

Pozornost dobivajo tudi običajna živila, med njimi sardine, ostrige, korenje in kumare. Sardine vsebujejo maščobne kisline omega-3, ostrige so vir cinka in bakra, zelenjava pa prispeva različna hranila. Toda dejstvo, da živilo vsebuje koristne sestavine, še ne pomeni, da bo njegovo uživanje odpravilo gube ali vidno izboljšalo kožo. Takšne učinke je treba dokazovati posebej, saj na njen videz vplivajo številni dejavniki, od genetike in staranja do izpostavljenosti soncu.

Največ previdnosti zahtevajo izdelki, katerih oglaševanje namiguje, da bi lahko prehrana nadomestila zaščito pred ultravijoličnim sevanjem. Noben napitek ali prehransko dopolnilo ne more nadomestiti ustreznih zaščitnih ukrepov. Trend zato razkriva predvsem širjenje trga izdelkov, ki povezujejo prehrano, dobro počutje in kozmetične obljube. Za kupca pa ostaja ključno vprašanje, katere trditve so podprte z dokazi in katere so predvsem del oglaševanja.

Japonska domača kuhinja osvaja svet, vendar ne s sušijem

Ko kuhar zareže v mehko omleto, se ta razpre čez kupček začinjenega riža. Prizor je postal priljubljen na družbenih omrežjih, jed pa ima precej daljšo zgodovino od spletnih posnetkov. Imenuje se omurice in je eden najbolj prepoznavnih predstavnikov japonske domače kuhinje, ki zdaj pridobiva nove občudovalce zunaj Japonske.

Omurice sodi v tradicijo yōshoku, nastalo s prilagajanjem evropskih in ameriških jedi japonskim okusom. Med značilnimi primeri so tudi špageti Napolitan, običajno pripravljeni z omako na osnovi kečapa, japonski kari z rižem in hambagu, japonska različica mesnega polpeta. Čeprav imajo nekatere jedi zahodne korenine, so se skozi desetletja razvile v samostojen del japonske kulinarike. Njihova priljubljenost temelji na kombinaciji poznanih sestavin in drugačnih načinov priprave.

Trgovska veriga med izdelki, ki pridobivajo pozornost, izpostavlja še japonski mlečni kruh, sendviče z jajci in panirane mesne jedi. Prav mlečni kruh, ki ga je vključila v ponudbo konec leta 2025, navaja kot primer zanimanja kupcev za japonsko domačo hrano. Takšne jedi so privlačne tudi zato, ker pogosto temeljijo na dostopnih sestavinah, kot so riž, jajca, testenine in zelenjava. Za pripravo marsikatere ni potrebna posebej eksotična shramba, temveč predvsem drugačen pristop k znanim živilom.

Lazanja z okusom pikantnih perutničk in sladoled po navdihu azijske sladice

Lazanja, ki jo navdihujejo ameriške pikantne piščančje perutničke, bi marsikateremu ljubitelju italijanske kuhinje verjetno dvignila obrvi. Toda prav takšne kombinacije postajajo del ponudbe proizvajalcev, ki želijo znanim jedem dodati nepričakovan okus. Namesto ustvarjanja povsem novih receptov združujejo značilnosti različnih kulinaričnih tradicij in jih predstavljajo v oblikah, ki jih kupci že poznajo.

Med primeri iz uradne napovedi so pica z okusi mehiške ulične koruze, juha po navdihu bližnjevzhodne šavarme in sladoled z okusom manga ter lepljivega riža, priljubljene sladice jugovzhodne Azije. Podobno ustvarjalnost je mogoče opaziti pri ramenu z mehiško birrio, takosih po navdihu burgerjev in fokači, ki spominja na cimetove zvitke. Takšne jedi združujejo domačnost z elementom presenečenja, kar lahko pritegne tudi kupce, ki sicer neradi posegajo po povsem neznanih okusih.

O nenavadnih kombinacijah okusov je poročala tudi ameriška kulinarična revija Food & Wine. Družbena omrežja lahko zanimanje za takšne jedi še povečajo, saj nenavadna kombinacija hitro pritegne pozornost. Vendar priljubljen posnetek ne zagotavlja dolgoročnega uspeha. Radovednost lahko prepriča v prvi nakup, za ponovnega pa bodo pomembni predvsem okus, kakovost in cena. Prav pri takšnih izdelkih se bo pokazalo, katere kombinacije imajo trajnejši kulinarični potencial in katere bodo ostale kratkotrajna zanimivost.

Krajši seznam sestavin še ne pomeni bolj zdrave hrane

Kratek seznam sestavin je postal pomembno prodajno sporočilo. Proizvajalci vse pogosteje poudarjajo, da njihovi izdelki vsebujejo le nekaj osnovnih sestavin, kupci pa zaradi razprav o aditivih in visoko predelanih živilih pozorneje berejo deklaracije. Napoved za leto 2027 kaže, da bi se zanimanje za preprostejše recepture lahko še okrepilo.

Toda krajša deklaracija ni zanesljivo merilo prehranske kakovosti. Piškot iz moke, sladkorja in masla ima lahko zelo kratek seznam sestavin, pa še vedno vsebuje precej sladkorja in nasičenih maščob. Po drugi strani lahko daljši seznam vključuje sestavine, ki imajo jasno prehransko ali tehnološko funkcijo. Pomembnejša od njihovega števila je celotna sestava izdelka in količina, ki jo zaužijemo.

Pri nakupovanju je zato smiselno preveriti hranilno tabelo, vsebnost sladkorja, soli, nasičenih maščob in prehranskih vlaknin. Preprostejša deklaracija lahko olajša razumevanje živila, vendar sama po sebi še ne zagotavlja boljše izbire. Napoved tako razkriva predvsem večje zanimanje za preglednost, ob katerem bodo morali kupci še vedno ločevati med dejansko prehransko kakovostjo in privlačnim oglaševanjem.

Grenko namesto sladkega? Okusi, ki jih Slovenci dobro poznamo

Radič, endivija, močna kava in zelo temna čokolada imajo skupno lastnost, ki ni vsem všeč. Njihova grenkoba je izrazita, vendar prav zato ustvarja poseben okus. Medtem ko številni izdelki temeljijo na poudarjeni sladkobi, se v ponudbi pojavlja vse več sestavin, pri katerih je grenkoba namerno v ospredju.

Med primeri so brezalkoholne pijače z zeliščnimi notami, čokolade z dodatki pehtrana, sladkega korena in drugih aromatičnih sestavin ter zelenjava, kot so radič, endivija in različne grenke listnate rastline. Zanimanje se povezuje tudi z razvojem kompleksnejših brezalkoholnih pijač, pri katerih proizvajalci iščejo bogatejše okuse od običajnih sladkih osvežilnih napitkov.

Za slovensko kulinariko takšna napoved ni posebej revolucionarna. Radič ima dolgo tradicijo, grenki okusi pa so prisotni tudi v številnih drugih živilih in pijačah. Razlika je predvsem v načinu njihovega predstavljanja. Okus, ki so ga nekateri proizvajalci nekoč poskušali omiliti, zdaj postaja glavna značilnost izdelka. Kar je na enem trgu novost, je lahko drugje že desetletja del običajnega jedilnika.

Testenine iz neprodanega kruha: ko presežki dobijo novo vrednost

Kaj se zgodi s kruhom, ki ga pekarna ne proda? Če je še vedno primeren za varno nadaljnjo predelavo, lahko postane surovina za povsem drugačen izdelek. Podjetje Wasted Pasta denimo uporablja presežke pekovskega kruha za izdelavo suhih testenin. Gre za enega od konkretnih primerov, ki jih Whole Foods Market izpostavlja v napovedi širjenja izdelkov iz bolje izkoriščenih surovin.

Podoben pristop uporabljajo proizvajalci, ki iz stranskih proizvodov predelave ovsa in drugih živil ustvarjajo sestavine za peko. Med zanimivimi primeri je tudi uporaba kaskare, dela kavnega plodu, ki obdaja zrno in ga pri običajni predelavi pogosto odstranijo. Takšne rešitve sodijo v širši pristop, znan pod izrazom upcycling, pri katerem material, ki bi sicer lahko ostal neizkoriščen, dobi novo uporabno vrednost.

To še ne pomeni, da je vsak takšen izdelek samodejno okolju prijaznejši. Pri presoji je treba upoštevati tudi energijo za predelavo, embalažo, prevoz in druge vplive. Vendar je osnovna zamisel pomembna: že pridelana hrana predstavlja porabo zemlje, vode, energije in dela, zato je njena učinkovitejša uporaba lahko koristna. Napoved poleg novih izdelkov izpostavlja tudi ponovno polnjenje embalaže ter prodajo presežkov hrane po znižanih cenah.

Velika vrnitev fižola: zakaj stročnice znova osvajajo svet?

Med osmimi napovedmi je morda najbolj zanimiva prav tista, ki ne prinaša nobene eksotične sestavine. Fižol, leča in čičerika, ki so stoletja predstavljali pomemben del vsakdanje prehrane, dobivajo novo podobo. V restavracijah se pojavljajo kot osrednja sestavina jedi, v trgovinah pa kot pripravljeni obroki, namazi in hrustljavi prigrizki.

Whole Foods Market med primeri omenja veliki beli fižol v omakah, pečeno čičeriko, jedi iz leče ter prigrizke iz edamama in volčjega boba. Njihova privlačnost je povezana s prehransko vrednostjo, vsestransko uporabo in pogosto dostopno ceno. Stročnice vsebujejo rastlinske beljakovine in prehranske vlaknine, zato sodijo med živila, ki jih strokovnjaki priporočajo kot del raznolike in uravnotežene prehrane.

V Sloveniji se ob takšni napovedi težko izognemo misli na joto, fižolovo juho, enolončnice in druge tradicionalne jedi. Stročnice pri nas niso novost, ki bi jo morali šele odkriti. Spremenil se je predvsem način njihovega predstavljanja. Kar je nekoč veljalo za preprosto in cenovno dostopno hrano, postaja pomembna sestavina sodobnih kulinaričnih izdelkov, ki nagovarjajo tudi kupce, vajene hitrih obrokov.

Kaj bomo leta 2027 dejansko jedli v Sloveniji?

Kateri od osmih trendov bo zaznamoval slovenske trgovine in kuhinje, za zdaj ni mogoče zanesljivo napovedati. Na naše nakupovalne navade vplivajo cene, dostopnost izdelkov, prehranska tradicija in ponudba trgovcev, zato ameriške napovedi ni mogoče preprosto prenesti na domači trg. Nekatere novosti bodo morda ostale omejene na specializirano ponudbo, druge pa bi lahko postale del vsakdanjih obrokov.

O napovedih za prihodnje leto je poročal tudi MarthaStewart.com, ki je predstavil vseh osem trendov ameriške trgovske verige. Za slovenske potrošnike bo zanimivo predvsem spremljati, katere novosti bodo dejansko dosegle domače trgovske police in ali bodo dovolj dostopne, da bi postale del rednega nakupovanja. O tem ne bodo odločali samo novi okusi, temveč tudi kakovost, cena in uporabnost izdelkov v vsakdanji kuhinji.

Prehranski trendi za leto 2027 kažejo, da se prihodnost kulinarike ne skriva le v nenavadnih okusih in novih izdelkih, temveč tudi v drugačnem odnosu do hrane. Za slovenske krožnike bo morda najpomembnejše prav to, da znamo združiti domačo tradicijo z novimi kulinaričnimi zamislimi.