Sadje in zelenjava sta stalnica priporočil o zdravi prehrani, vendar ju v Sloveniji vsak dan uživa manj ljudi kot pred dobrim desetletjem. Raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje kaže, da se je delež prebivalcev, ki po teh živilih posegajo najmanj enkrat dnevno, od leta 2014 zmanjšal za dobrih deset odstotnih točk. Podatki razkrivajo tudi velike razlike med generacijami, medtem ko statistika domače pridelave odpira vprašanje, koliko sadja in zelenjave lahko zagotovimo sami.

Sadje in zelenjava sta pomemben del uravnotežene prehrane, vendar ju vse manj prebivalcev Slovenije uživa vsak dan. (slika: Dnevne Novice / AI ilustracija)

Sadje in zelenjava vse redkeje na slovenskih krožnikih

Jabolko za malico, solata ob kosilu, korenje v juhi ali zelenjavna priloga pri večerji. Sadje in zelenjava sta lahko del povsem običajnih obrokov, a najnovejši podatki kažejo, da vsakodnevno uživanje teh živil v Sloveniji ni več tako razširjeno kot nekoč. Ponudba v trgovinah medtem ostaja pestra skozi vse leto. Domačim sezonskim pridelkom se pridružujejo uvoženi, zato je marsikatero vrsto sadja ali zelenjave mogoče kupiti tudi zunaj njene običajne sezone.

Toda polne trgovske police še ne pomenijo, da se živila znajdejo tudi na krožnikih. Na to, kaj kupujemo in pripravljamo, vplivajo življenjski ritem, družinske navade, razpoložljiv čas in številne vsakdanje odločitve. Posamezne spremembe so pogosto neopazne. Nekdo sadje zamenja z drugo malico, drugi zelenjavno prilogo pripravi le še ob koncu tedna. Šele podatki, zbrani skozi daljše obdobje, pokažejo, ali takšne odločitve spremlja tudi širša sprememba prehranjevanja.

Prav to je pokazala primerjava rezultatov nacionalne raziskave iz let 2014 in 2025. Delež prebivalcev, ki sadje oziroma zelenjavo uživajo vsak dan, se je v tem obdobju občutno zmanjšal.

NIJZ: Sadje vsak dan uživa manj kot polovica prebivalcev

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je leta 2025 sadje najmanj enkrat dnevno uživalo 48,7 odstotka prebivalcev Slovenije, starih 15 let ali več. Pri zelenjavi je delež znašal 50,0 odstotka. Oba deleža sta bila za dobrih deset odstotnih točk nižja kot leta 2014.

Podatki izhajajo iz nacionalne raziskave o zdravju in zdravstvenem varstvu EHIS, ki jo je NIJZ leta 2025 izvedel na reprezentativnem vzorcu 16.000 prebivalcev. V raziskavi je sodelovalo 9.456 oseb, podatke pa so zbirali spomladi in jeseni. Raziskava ne spremlja le prehrane. Zajema tudi zdravstveno stanje prebivalcev, uporabo zdravstvenih storitev, telesno dejavnost in druge dejavnike, povezane z zdravjem. Njena prednost je, da omogoča primerjavo rezultatov med posameznimi izvedbami.

Pri razlagi številk je pomembna ena razlika. Raziskava v tem primeru prikazuje, kako pogosto ljudje uživajo sadje in zelenjavo, ne pa, koliko kilogramov ali porcij ju dejansko pojedo. Človek, ki sadje uživa nekajkrat tedensko, tako ni vključen med vsakodnevne uživalce, čeprav je sadje še vedno del njegove prehrane. Ugotovljeni upad zato ne pomeni, da je več kot polovica prebivalcev sadje povsem opustila. Pomeni pa, da je vsakodnevno uživanje manj razširjeno kot pred enajstimi leti.

Zakaj SURS za isto leto navaja višje odstotke?

Statistični urad Republike Slovenije je oktobra objavil drugačne deleže. Po njegovih podatkih je leta 2025 sadje vsak dan uživalo 63 odstotkov prebivalcev, zelenjavo pa 69 odstotkov. Razlika glede na rezultate NIJZ je precejšnja, vendar ne pomeni, da so podatki ene ustanove napačni.

V objavi ob svetovnem dnevu hrane je Statistični urad Republike Slovenije (SURS) navedel, da je sadje od enkrat do šestkrat tedensko uživalo 34 odstotkov prebivalcev, zelenjavo pa 29 odstotkov. Podatki izhajajo iz raziskovanja Življenjski pogoji in se nanašajo na prebivalce, stare 16 let ali več. NIJZ uporablja raziskavo EHIS, ki zajema prebivalce od 15. leta starosti. Raziskovanji imata različno zasnovo in način zbiranja podatkov, zato odstotkov ni ustrezno neposredno primerjati.

Za ugotavljanje dolgoročnega upada je odločilna primerjava rezultatov iste raziskave EHIS med letoma 2014 in 2025. Podatki SURS pa ponujajo dodatne informacije o tem, katere skupine prebivalcev sadje in zelenjavo uživajo pogosteje. Razlika med objavama je tudi opozorilo, kako pomembno je pri statistiki poznati izvor podatkov. Podobno poimenovan kazalnik namreč še ne zagotavlja povsem enake metodologije.

Mlajši odrasli po sadju posegajo precej redkeje

Razlike med generacijami so še posebej izrazite pri uživanju sadja. Po podatkih SURS ga je leta 2025 vsak dan uživalo 75 odstotkov prebivalcev, starih najmanj 65 let, v starostni skupini od 25 do 34 let pa le 51 odstotkov. To je razlika 24 odstotnih točk. Pri zelenjavi je razkorak manjši. Med starejšimi od 64 let jo je vsak dan uživalo 73 odstotkov prebivalcev, med starimi od 25 do 34 let pa 65 odstotkov.

Podatki kažejo tudi razlike med spoloma. Sadje je vsak dan uživalo 70 odstotkov žensk in 55 odstotkov moških. Pri zelenjavi sta bila deleža 73 oziroma 66 odstotkov. Zakaj mlajši odrasli redkeje posegajo po sadju, iz teh številk ni mogoče zanesljivo ugotoviti. Njihov vsakdan lahko vključuje drugačen delovni ritem, prehranjevanje zunaj doma in manj časa za pripravo obrokov, vendar bi bilo treba vpliv posameznih okoliščin posebej raziskati.

Starostne razlike kljub temu ponujajo pomembno izhodišče za javno zdravje. Ukrepi, namenjeni spodbujanju uživanja sadja in zelenjave, bodo verjetno učinkovitejši, če bodo upoštevali različne življenjske razmere prebivalcev. Pri tem pogostejše uživanje sadja samo po sebi še ne pove vsega o kakovosti posameznikove prehrane. Pomembni so tudi raznovrstnost obrokov, druge skupine živil in celoten način prehranjevanja.

Sadja in zelenjave imamo na voljo veliko, doma pa pridelamo le manjši del

Medtem ko raziskave spremljajo prehranjevanje prebivalcev, kmetijske bilance kažejo, koliko hrane je na voljo in kolikšen delež domače porabe pokrije slovenska pridelava. Po začasnih podatkih SURS za leto 2025 je bilo na prebivalca na voljo povprečno 129 kilogramov sadja in 110 kilogramov zelenjave. V primerjavi z letom 2024 se je razpoložljiva količina sadja zmanjšala za 14 kilogramov na prebivalca oziroma deset odstotkov. Pri zelenjavi se je povečala za približno šest kilogramov oziroma šest odstotkov.

Številke o domači pridelavi razkrivajo precejšnjo odvisnost od uvoza. Leta 2025 je stopnja samooskrbe s sadjem znašala 21 odstotkov, z zelenjavo pa 32 odstotkov. V primerjavi z letom prej se je pri sadju znižala za šest odstotnih točk, pri zelenjavi pa za štiri. Po uradni objavi SURS o bilancah proizvodnje in potrošnje kmetijskih proizvodov je domača pridelava sadja obsegala 64.000 ton, kar je 30 odstotkov manj kot leta 2024. Pridelava zelenjave je dosegla 80.000 ton oziroma šest odstotkov manj kot leto prej.

Gre za začasne bilančne podatke, objavljene 10. junija 2026. Končni podatki za leto 2025 so predvideni za 11. november 2026. Slabša domača pridelava ne pomeni nujno tudi manjše ponudbe v trgovinah. Primanjkljaj lahko pokrije uvoz, ki ima pri oskrbi slovenskega trga s sadjem in zelenjavo pomembno vlogo.

Prav tako razpoložljivih količin ne smemo enačiti s tem, kar ljudje dejansko pojedo. Bilančni podatki upoštevajo preskrbo s hrano, ne merijo pa posameznikovih obrokov. Del hrane se izgubi ali zavrže, del pa iz različnih razlogov nikoli ne pride do končnega potrošnika.

Na prehranskem krožniku ima poleg sadja in zelenjave mesto še vrsta drugih živil. Na Dnevnih Novicah smo že predstavili živila, ki jih strokovnjaki priporočajo za zdrav jedilnik. Njihova vrednost ni v posameznem domnevno čudežnem učinku, temveč v tem, kako se dopolnjujejo v raznoliki prehrani.

Kaj v vsakdanjem življenju vpliva na izbiro hrane?

Med poznavanjem prehranskih priporočil in njihovim uresničevanjem je lahko precejšnja razlika. Na jedilnik ne vplivajo samo osebne želje, temveč tudi čas, denar, dostopnost živil in način organizacije gospodinjstva. V delovnem tednu so obroki pogosto prilagojeni urniku. Zajtrk je lahko hiter, kosilo pozno, večerja pa sestavljena iz tistega, kar je že doma. Če sadje ni pripravljeno za malico ali zelenjava ni vključena v načrtovanje obrokov, ju je lahko v takšnem ritmu hitro manj.

Drugod so navade drugačne. Zelenjavna juha, solata ali kuhana priloga so redni del kosila, sadje pa ima svoje mesto pri zajtrku ali med obroki. Takšna rutina ne zahteva nujno zapletenih receptov. Praktična izbira so lahko tudi živila, ki jih je preprosto shraniti in pripraviti. Jabolka, korenje, zelje, pesa ali zamrznjena zelenjava omogočajo različne obroke brez vsakodnevnega obiska trgovine. Sveža, zamrznjena in ustrezno pripravljena zelenjava imajo lahko vse svoje mesto v uravnoteženem jedilniku.

Pomembna je tudi raznovrstnost. Posamezne vrste sadja in zelenjave se razlikujejo po vsebnosti vitaminov, mineralov, prehranskih vlaknin in drugih sestavin. Z menjavanjem vrst je mogoče prehrano obogatiti, ne da bi se morali zanašati na drage ali manj poznane izdelke.

Toda prehranskih odločitev ni pošteno obravnavati zgolj kot vprašanje osebne discipline. Gospodinjstva imajo različne finančne možnosti, delovne obveznosti in dostop do trgovin. Tisto, kar je za nekoga preprosta vsakodnevna izbira, je lahko za drugega težje izvedljivo. Raziskavi NIJZ in SURS ne dokazujeta, kateri od teh dejavnikov je povzročil ugotovljeni upad. Pokažeta pa, da bi bilo pri razumevanju prehranskih navad koristno podrobneje raziskati okoliščine, v katerih ljudje kupujejo, pripravljajo in uživajo hrano.

Posebno pozornost si zaslužijo mlajši odrasli, pri katerih je delež vsakodnevnih uživalcev sadja občutno nižji kot pri starejših. Brez boljšega poznavanja razlogov bi bilo težko presoditi, kateri ukrepi bi lahko prinesli največ sprememb.

Bo naslednja raziskava pokazala drugačno sliko?

Nacionalna raziskava EHIS je bila v Sloveniji izvedena v letih 2007, 2014, 2019 in 2025. Naslednja izvedba je predvidena za leto 2031. Do takrat se lahko marsikaj spremeni. Na izbiro hrane vplivajo gospodarske razmere, ponudba, cene in življenjski slog, vendar ni mogoče vnaprej napovedati, kako se bodo ti dejavniki odrazili v rezultatih naslednje raziskave.

Za javno zdravje bo pomembno predvsem vprašanje, ali bo vsakodnevno uživanje sadja in zelenjave znova postalo bolj razširjeno. Koristno bo tudi ugotoviti, ali se bodo razlike med starostnimi skupinami zmanjšale ali še povečale. Sedanji podatki že dajejo dovolj razlogov za pozornost. NIJZ je v primerjavi z letom 2014 zaznal opazen upad, SURS pa je pokazal, da se prehranske navade med prebivalci precej razlikujejo.

Prihodnje raziskave bodo lahko pokazale smer sprememb. Razumevanje njihovih vzrokov pa bo zahtevalo tudi podrobnejši pogled v vsakdanje življenje ljudi.

Trgovske police lahko povedo veliko o ponudbi hrane v Sloveniji. O naših prehranskih navadah pa največ pove tisto, kar s polic dejansko pride na krožnik.