Evropski poslanci in politične skupine so predstavili kandidate za nagrado za svobodo misli oziroma za Nagrado Saharova 2023. Kandidatur je tokrat devet, glasovanje o treh finalistih bo oktobra, podelitev nagrade pa bo na vrsti v času decembrskega plenarnega zasedanja v Strasbourgu.
Leta 2021 je v Parlamentu EU nagrado prevzela hči v Rusiji zaprtega Alekseja Navalnega (foto: europarl.europa.eu)
Odbor za zunanje zadeve, pododbor za človekove pravice in odbor za razvoj pri Parlament EU je gostil predstavitev nominacij za Nagrado Saharova za svobodo misli 2023. Gre za največje priznanje EU za tiste posameznike in skupine z vsega sveta, ki so se najbolj izkazali na področju človekovih pravic. Vsak nominiranec mora dobiti podporo najmanj 40 evropskih poslancev, vsak parlamentarec pa lahko podpre le enega kandidata.
Letos je nominacij za nagrado Saharova 2023 kar devet. Zdi se da, ima letos največ možnosti za zmago pokojna Iranka kurdske narodnosti Jina Mahsa Amini, ki je postala simbol boja za pravice iranskih žensk, saj so jo v kar treh različnih nominacijah predlagale Evropska ljudska stranka (EPP), Socialisti in demokrati (S&D) ter stranka Renew Europe Renew). Kandidati so tudi afganistanski izobraževalni aktivisti Marzia Amiri, Parasto Hakim in Matiullah Wesa.
Slednje je predlagalo 59 evropskih poslancev, medtem ko so Evropski konservativci in reformisti (ECR) predlagali ‘proevropsko ljudstvo Gruzije in nekdanjega pravobranilca Nina Lomjaria’, podnebno aktivistko Vanesso Nakate iz Ugande so predlagali Zeleni, Vilmo Núñez de Escorcia in monsignorja Rolanda José Álvarez Lagosa iz Nikaragve pa je predlagalo 43 poslancev Parlamenta EU.
Naslednja nominacija je mednarodna, saj gre za ženske, ki se borijo za brezplačen, varen in zakonit splav. To so Justyna Wydrzyńska – Poljska, Morena Herrera – Salvador in Colleen McNichols – Združene države, predlagala jih je levica. Ena nominacija pa vseeno izstopa in sicer je evropska stranka Identity and Democracy predlagala multimilijarderja, vesoljskega prevoznika in medijskega mogotca Elona Muska.
Sicer ni povsem jasno, kako lahko kdo sploh uvrsti Muska v konkurenco z ljudmi, ki so bili zaradi svojih idej ubiti ali pa so zaradi svojih prepričanj že vrsto let v zaporu. Nadaljnji postopek izbire zmagovalca ima jasno hierarhično ozadje (in prav tako tudi političnega). »Podpisane kandidature s priloženimi dokazili se nato ocenijo na skupnem zasedanju Odbora za zunanje zadeve, Pododbora za človekove pravice (DROI) in Odbora za razvoj.
Odbora za zunanje zadeve in razvoj z glasovanjem sestavita ožji seznam treh kandidatov, ki se nato predloži v končno odločitev konferenci predsednikov (predsednik Evropskega parlamenta Roberta Metsola in vodje političnih skupin). Zmagovalec bo razglašen oktobra, podelitev pa bo potekala na decembrskem plenarnem zasedanju v Strasbourgu,« so glede naslednjih faz izbora še pojasnili s Parlamenta EU.