Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij je na novinarski konferenci predstavila poročilo za leto 2017. Slovenski zapori so polni, en zapornik državo (oziroma davkoplačevalce) stane 80 evrov dnevno, lani pa v Sloveniji niso zabeležili pobegov iz zaporov.

Lani sta se sicer zgodila dva upora, iz slovenskih zaporov pa ni zbežal nihče (foto: pixabay.com/Alex Van)

Generalni direktor Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) Jože Podržaj je v poročilu za lansko leto poudaril nekaj podatkov. Število zaprtih v RS je tako v preteklem letu malenkost upadlo – v povprečju je bilo dnevno zaprtih 1.348 oseb. Struktura kaznivih dejanj je ostala podobna kot v zadnjih letih (na prvem mestu so kazniva dejanja zoper premoženje, sledijo zoper človekovo zdravje, življenje in telo ter gospodarstvo).

34 % zaprtih je lani zaporno kazen prestalo v celoti, ostali so bili pogojno ali predčasno odpuščeni. Najbolj zasedeni zavodi so bili: ZPKZ Ljubljana, Maribor, Koper in Dob. URSIKS je porabila dobrih 39 mio proračunskih sredstev, kar je 5 mio več kot v letu 2016 (predvsem na račun investicijskega vzdrževanja). Zato je v preteklem letu strošek oskrbnega dne za posameznega zapornika narasel na 80 EUR.

Generalni direktor je podal podrobnejšo analizo o strukturi stroška oskrbnega dne in izpostavil, da je znesek izračunan tako, da se višina vseh proračunskih sredstev uprave deli s številom dni v letu in povprečnim številom zaprtih oseb. Kar dejansko ne pomeni, da davkoplačevalce toliko stane konkretna zaprta oseba dnevno, ampak je to dnevni strošek celotnega slovenskega zaporskega sistema, preračunan na zaprto osebo.

V oskrbni dan so vključeni vsi stroški zaporskega sistema – od plač zaposlenih, investicij, materialnih stroškov, izobraževanja, zdravstvenega varstva, itn. Med vsemi stroški daleč največji delež tega zneska predstavljajo plače zaposlenih. Varnostne razmere v slovenskih zaporih so bile preteklo leto ves čas stabilne, izstopala sta dva dogodka – pasivna odpora zaprtih oseb v zavodu Ljubljana in Dob, ki sta bila v javnosti deležna veliko pozornosti.

Sicer pa v preteklem letu niso zabeležili nobenega bega iz zaprtega dela zavoda ali med spremstvom. Upravo še vedno pestijo kadrovske težave, tako pri zaposlitvah pravosodnih policistov kot strokovnih delavcev. Lani so bili zato primorani odpovedati spremstva v 271 primerih. Vse leto so potekala intenzivna prizadevanja za povečanje števila zaposlenih – Vlada RS je odobrila tudi 20 dodatnih kvot za zaposlitev pravosodnih policistov.

Odbor za preprečevanje mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja (CPT) je ob nedavnem obisku sicer pohvalil prizadevanja za izboljšanje razmer in ni ugotovil večjih nepravilnosti. V poročilu CPT pa sta za slovenske zapore izpostavljeni predvsem dve težavi: neprimernost bivalnih prostorov in kadrovska podhranjenost.

URSIKS je poleg tega pozdravil ustanovitev Uprave za probacijo, od katere si v zaporih obetajo razbremenitev – na zaporno kazen do dveh let, ki je mejna za prestajanje nekaterih alternativnih (skupnostnih) sankcij, je namreč obsojenih več kot polovica obsojencev.