Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije je iz prodaje izločil igrači, ki vsebujeta pesek, a tudi azbest. Združenje Ekologi brez meja pa je začelo prek ankete zbirati podatke o ravnanju z igračami v slovenskih gospodinjstvih. Veliko igrač namreč prehitro konča v smeteh, kar prinaša dodatno onesnaževanje s plastiko.

Simbolična fotografija plastičnih igrač (foto: Grant Davies/EBM)

Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije (ZIRS) je včeraj obvestil javnost o rezultatih dosedanjega uradnega nadzora nad igračami s peskom, ki so bile vključene v program uradnega vzorčenja za leto 2026. V program vzorčenja je bilo dodatno vključenih še 10 vzorcev igrač s peskom, v laboratorijsko testiranje pa je bilo poslanih 5 vzorcev igrač. Analize so pokazale, da 2 vzorca vsebujeta nevarna azbestna vlakna, ostali 3 vzorci pa ne.

»Za obe igrači, pri katerih je bila v okviru laboratorijskega preskušanja ugotovljena prisotnost azbestnih vlaken, so bili preliminarni rezultati testiranj že objavljeni in so dostopni na naslednjih povezavah: ‘Igrača Kiddo world Mega gradbišče: Senzorični set s kinetičnim peskom’ in ‘Odpoklic raztegljive igrače s polnilom iz peska Orb Funkee Monkee Hairdo’,« so pojasnili z ZIRS. Obe povezavi se sicer nahajata na spletnem mestu gov.si, artikla pa sta bila konec maja že umaknjena iz prodaje.

Tudi združenje Ekologi brez meja (EBM) pa se je v teh dneh znova posvetilo igračam – začelo je namreč zbirati podatke o ravnanju z igračami v slovenskih gospodinjstvih. Zbiranje podatkov o usodi igrač v Sloveniji poteka prek anketne raziskave, ki je del projekta ‘Pet minut veselja’. Prek njega bi radi pridobili osnovne informacije o nakupovalnih navadah, o načinih uporabe, o možnostih popravil, izmenjav, podarjanja in o drugih vrstah ‘življenjskih poti’ igrač.

»Ker v Sloveniji nimamo podatkov o tem, koliko igrač kupujemo, ponovno uporabljamo ali zavržemo, želijo z raziskavo ustvariti prvo širšo sliko o usodi igrač po koncu njihove uporabe ter pridobiti podlago za prihodnje ukrepe na področju preprečevanja nastajanja odpadkov in ponovne uporabe,« pravijo z EBM in poudarjajo, da podatki iz tujine kažejo, kako gre za zelo pomembno in pogosto spregledano okoljsko temo.

Raziskava v Franciji, je na primer pokazala, da tam vsako leto na odlagališčih pristane približno 40 milijonov kosov igrač. V Franciji sicer živi skoraj 70 milijonov prebivalcev, kar teoretično pomeni, da jih v enem letu preko polovice odvrže eno igračo. Skoraj 80 % vseh igrač se na koncu znajde na odlagališčih, v sežigalnicah in celo v oceanih, igrače pa širše gledano predstavljajo okrog 6 % plastičnih odpadkov na vseh odlagališčih.

Z EBM so še poudarili, da je preko 90 % igrač izdelanih iz plastike, številne pa so sestavljene iz več različnih materialov, zaradi česar jih je skoraj nemogoče popraviti ali reciklirati. Raziskave pa potrjujejo tudi dejstvo, da številni otroci izgubijo zanimanje za novo igračo že po nekaj tednih ali celo dnevih uporabe. Ker igrače niso samostojna kategorija v analizah komunalnih odpadkov, so jih pri nas doslej večinoma obravnavali predvsem z vidika varnosti otrok.