Naslovnica Svet & EU Evropa s pogozdovanjem v boj proti CO2

Evropa s pogozdovanjem v boj proti CO2

Avtor: Spletno Uredništvo

V evropskem parlamentu se zadnje dni veliko posvečejo skrbi za čisto in zdravo okolje. Parlamentarci so sklenili, da je potrebno izpuste CO2 iz prometa, kmetijstva, stavb in odpadkov po vsej EU zmanjšati kar za 30%, izpusti in zajem CO2 v gozdovih in pri rabi tal pa se morajo do leta 2030 izravnati.

gozd 2 commons wikiV EU bi radi za 40% znižali raven izpustov iz leta 1990, a proces poteka zelo dolgo (foto: commons.wikimedia.org)

 

 

Cilji EU za zmanjšanje izpustov CO2 v sektorjih, ki niso del sistema trgovanja z emisijami, se z novo zakonodajo spreminjajo v zavezujoče nacionalne cilje za kmetijstvo, promet, gradbeništvo in ravnanje z odpadki, ki skupaj proizvedejo približno 60 odstotkov izpustov toplogrednih plinov v Uniji. Tako doseženo zmanjšanje izpustov CO2 bo prispevek EU k zavezam iz Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah, ki predvideva 40-odstotno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v vseh sektorjih glede na izpuste leta 1990.

“Storili smo vse v naši moči za sprejetje ambiciozne evropske uredbe o podnebnih ukrepih, kljub poskusom številnih vlad držav članic, da bi se jo omililo. Zahvaljujoč pritisku Parlamenta smo uspeli zmanjšati dovoljeno količino ogljika za emisije približno štirih milijonov avtomobilov. Evropske vlade bodo morale storiti več in ukrepati hitreje. Zavlačevanje ni več mogoče, države morajo pospešiti zelene naložbe za zmanjšanje emisij iz kmetijstva, prometa, odpadkov in zgradb,” je pojasnil poročevalec Gerben-Jan Gerbrandy (ALDE, Nizozemska).

Parlament je sprejel tudi uredbo o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov zaradi rabe zemljišč in gozdarstva, ki predvideva povečanje absorpcijske zmogljivosti gozdov v boju proti podnebnim sprememb. Evropski gozdovi trenutno vsrkajo približno 10 odstotkov vseh letnih izpustov CO2 v EU. Uredba določa, da morajo države EU poseke dreves za lesno in drugo industrijo nadomestiti z novim pogozdovanjem in opredeljuje ukrepe za povečanje absorpcije CO2 v gozdovih, na pridelovalnih površinah in travnikih. Poslanci dodajajo, da naj bo do leta 2030 absorpcija večja od izpustov, kar so tudi dolgoročni cilji EU in pariškega sporazuma.

“Vključitev rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (v nadaljevanju: LULUCF) upošteva pozitivne prispevke kmetijstva in gozdarstva v boju proti podnebnim spremembam. Parlament si je prizadeval za ravnotežje med prožnostjo in primerljivimi računovodskimi pravili za 28 držav članic. Prepričan sem, da smo okrepili bio-ekonomijo lesa za gradnjo hiš, izdelavo pohištva in kot energetskega vira. Želimo, da se evropski gozdovi v še naprej trajnostno upravljajo in zato še naprej močno gozdarstvo v Evropi,” je povedal poročevalec Norbert Lins (ELS, Nemčija). 

Na spletni strani Parlamenta EU so zapisali še, da je bila zakonodaja o nacionalnih ciljih sprejeta s 343 glasovi za, 172 proti in 170 vzdržanimi glasovi (zanimivo, le en sam glas več je bil ‘za’, kot je bil skupni seštevek nasprotujočih in vzdržanih), medtem ko je bila uredba o LULUCF sprejeta s 574 glasovi za, 79 proti in 32 vzdržanimi glasovi. Obe besedili mora pred začetkom veljavnosti formalno potrditi še Svet EU.

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.