Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je objavilo izsledke sveže raziskave o trgu ekološko pridelanih živil v Sloveniji. Rezultati kažejo, kako se potrošniki zavedajo, da so eko-živila precej bolj zdrava in okusna, a so pogosto predraga in je tudi njihova ponudba preskromna.
Slovenska ekološka hrana (foto: MKGP)
V prvi polovici meseca maja je bila na reprezentativnem vzorcu prebivalcev Slovenije (N=1172) opravljena anketa, prek katere je bil preverjen trenutni odnos potrošnikov do ekološko pridelanih živil v naši državi. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je sedaj objavilo rezultate in ugotovitve. Tako je delež mesečnih kupcev ekoloških živil z 68,7 % v letu 2021 v petletnem obdobju do danes narasel na 69,9 %.
»Ekološki nakupi so najpogostejši pri sadju, zelenjavi in jajcih. Čeprav potrošniki pogosto kupujejo tudi pekovske izdelke, mleko in mlečne izdelke ter meso, pa se za ekološke različice teh kategorij odločajo redkeje. Za potrošnike je sicer slovensko poreklo pomembnejši dejavnik nakupa kot način pridelave, so pa pripravljeni plačati več za živila, ki so slovenskega porekla in ekološka.
Cenovne premije za takšno kombinacijo znašajo 19 % več pri sadju, 14 % več pri zelenjavi in 14 % več pri mlečnih izdelkih v primerjavi z evropsko klasično pridelavo,« pravijo z MKGP. Največji problem ekoloških živil je prav ta, da so pogosto predraga. Tokat je namreč kar 60 % anketirancev izjavilo, da kupovali še precej več ekološko pridelanih živil, če bi bila le-ta bolj poceni.
Sicer skoraj 50 % kupcev ekološka živila izbira zaradi prepričanja, da so bolj zdrava ali bolj kakovostna od ostalih, okrog 40 % pa jih posebej izpostavljata še nizko vsebnost aditivov, odsotnost pesticidov in GSO ter nenazadnje tudi boljši okus. Anketa je tudi pokazala, da si velika večina anketiranih (70 %) želi bolj raznovrstno ponudbo ekoloških živil, predvsem v javnih ustanovah, kot so bolnišnice in vrtci.
Okrog 60 % anketirancev pa si želi bolj pestro eko-ponudbo tudi v trgovinah, restavracijah in gostilnah. Z MKGP so še razkrili, da približno tretjina vseh potrošnikov napoveduje, kako bo v prihodnjem letu kupovala še več ekoloških živil, največ od teh pa jih izhaja iz najmlajše starostne skupine potrošnikov (18–29 let).