V sosednjem bloku so radiatorji že topli, pri vas pa še vedno hladni. Je treba počakati na tri dovolj hladne večere, določen datum ali odločitev upravnika? Znano pravilo 12 stopinj je pomembno, a za odgovor, kdaj bo zares toplo v posameznem bloku, je treba vedeti še nekaj.

Začetek ogrevanja ni v vseh večstanovanjskih stavbah vezan na isti dan. (slika: Dnevne Novice / AI generirano)

Trije hladni večeri – nato ogrevanje?

Pravilo, ki ga ob prvih hladnejših večerih slišimo skoraj vsako leto, ni mit. Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) pri svojih podnebnih podatkih začetek kurilne sezone določa glede na zunanjo temperaturo zraka ob 21. uri. Če je ta tri dni zapored nižja ali enaka 12 stopinjam Celzija, se naslednji dan šteje za začetek kurilne sezone. ARSO pojasnjuje, da je s takšnim načinom določanja simulirano ravnanje toplarn in večjih kurišč.

Za stanovalca večstanovanjske stavbe pa se zgodba tu ne konča. Meteorološka opredelitev začetka kurilne sezone namreč še ne pomeni, da bodo na isti dan topli radiatorji v vseh slovenskih blokih.

Dober primer je Celje. Tam pravila distribucijskega sistema določajo, da se ogrevalna sezona praviloma začne po 15. septembru, ko je zunanja temperatura ob 21. uri trikrat zapored nižja od 12 stopinj Celzija. Hkrati omogočajo, da se odjemalci začnejo ogrevati pozneje, ogrevanje začasno prekinejo ali ga končajo pred koncem sezone.

Že ta primer pokaže, zakaj zgolj pogled na termometer ne more vedno napovedati, kdaj bo topel radiator v konkretnem stanovanju.

Sosednji blok že greje, vaš pa ne

Takšen prizor ni nujno znak, da je nekje prišlo do napake. Dva bloka lahko stojita na isti ulici in imata povsem enako vreme, način njunega ogrevanja in ureditev oskrbe s toploto pa se lahko razlikujeta.

Nekatere večstanovanjske stavbe toploto prejemajo iz distribucijskega sistema, druge imajo skupno kotlovnico. Pri tem je pomembna tudi ureditev upravljanja stavbe.

Stanovanjski zakon (SZ-1) obratovanje in vzdrževanje večstanovanjske stavbe uvršča med posle rednega upravljanja. Za posle rednega upravljanja je praviloma potrebno soglasje etažnih lastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev. Upravnik je njihov pooblaščenec in jih zastopa pri poslih, povezanih z upravljanjem stavbe.

Zato pogosto slišana razlaga, da upravnik preprosto izbere dan in »prižge ogrevanje«, ne opiše celotne slike. Pri konkretnem bloku so pomembni način oskrbe s toploto, pravila sistema in ureditev upravljanja stavbe.

Ko je Ljubljana doživela 49 ledenih dni

Danes je že nekaj hladnih septembrskih večerov dovolj, da začnemo pogledovati proti radiatorjem. Meteorološki arhiv pa pokaže, kakšen mraz so doživljale prejšnje generacije.

Leta 1963 so na merilni postaji Ljubljana Bežigrad zabeležili kar 49 ledenih dni. To pomeni 49 dni, ko se niti najvišja dnevna temperatura ni povzpela nad 0 stopinj Celzija. V istem letu so zabeležili še 34 mrzlih dni, ko je najnižja dnevna temperatura dosegla –10 stopinj Celzija ali manj.

A rekordni mraz v prestolnici sega še precej dlje v preteklost. ARSO 11. december 1879 navaja kot najhladnejši dan v Ljubljani od začetka meritev leta 1850. Zjutraj so izmerili –26,4 stopinje Celzija, čez dan pa se je temperatura povzpela le do –16,0 stopinje.

Posebno poglavje je tudi sneg. V sezoni 1980/81 so na postaji Ljubljana Bežigrad zabeležili 118 dni s snežno odejo. Tega podatka ne gre enačiti s 118 dnevi hudega mraza ali enako dolgo kurilno sezono – pove samo, koliko dni je bila zabeležena snežna odeja.

Enaka temperatura še ne pomeni enakega začetka

Pravila posameznih sistemov so lahko precej konkretna. Sistemska obratovalna navodila za distribucijski sistem toplote v Celju poleg temperaturnega pogoja določajo časovni okvir po 15. septembru. Odjemalcem omogočajo tudi poznejši začetek ogrevanja, začasno prekinitev ali zaključek ogrevanja pred koncem sezone; distributerja o tem obvestijo prek upravnika oziroma predstavnika odjemalcev.

To je pomembno predvsem zato, ker prepreči napačno razumevanje znanega pravila 12 stopinj. Gre za pomemben kriterij, ne pa za avtomatično stikalo, ki bi na isti dan vključilo vse radiatorje po državi.

S toplimi radiatorji se začne še nekaj drugega

Prvi topel radiator je prijeten znak, da stanovanja ne bo več treba dogrevati z dodatno plastjo oblačil. Za gospodinjski proračun pa pomeni tudi začetek obdobja večje porabe energije.

Kolikšen bo strošek, je odvisno od načina ogrevanja, energenta, porabe in same stavbe. Pri gospodinjstvih, ki uporabljajo tekoča goriva, je zato pred hladnejšim delom leta pomembno tudi, kaj se pred začetkom kurilne sezone dogaja s cenami kurilnega olja.

Začetek ogrevanja je zato dober trenutek tudi za pregled pretekle porabe in nastavitev ogrevanja, preden radiatorji postanejo vsakodnevni spremljevalec naslednjih mesecev.

Radiator je še vedno hladen – kaj zdaj?

Če je zunaj že občutno hladneje, sosednji blok greje, vaš radiator pa vztraja pri hladnem, odgovor najprej poiščite pri upravniku oziroma dobavitelju toplote za konkretno stavbo. Tako lahko preverite, kakšna ureditev velja za vaš objekt in ali se je ogrevanje že začelo.

Termometer torej pove veliko, ne pa vsega. Meja 12 stopinj ima pri določanju začetka kurilne sezone jasno mesto, toda trenutek, ko bo topel prav vaš radiator, je lahko odvisen še od sistema in ureditve stavbe.

Zato se lahko zgodi nekaj na videz nenavadnega: zunaj je za dva sosednja bloka enako hladno, skozi njuna okna pa se je kurilna sezona že začela na dva različna načina.