Danes se zaključuje dvodnevna 14. konferenca ZAUH, ki je posvečena zajemu, arhiviranju, upravljanju in hrambi podatkov. Medtem ko večina izmed prek 120.00 imetnikov novih biometričnih osebnih izkaznic v Sloveniji še vedno ni prejela aktivacijskih kod, pa državni organi vneto hvalijo procese digitalizacije v državi.

Vzorec nove osebne izkaznice, kjer prihaja do zamud z aktivacijskimi kodami (foto: MNZ/gov.si)
Na 14. konferenci ZAUH (zajem, arhiviranje, upravljanje in hramba podatkov), ki se izteka danes, je pozornost posvečena različnim vidikom rokovanja z digitalnimi gradivi v poslovnih okoljih, podprtih z mobilnimi in informacijskimi tehnologijami s področja hranjenja podatkov v t. i. ‘oblakih’. Dogodka, ki poteka v sodelovanju z Arhivom RS, so se udeležili vrhovi Ministrstva za javno upravo, Direktorata za informatiko in Urada za razvoj digitalnih rešitev.
»V okviru konference nam bodo strokovnjaki iz gospodarstva in javne uprave predstavili odgovore na izzive, ki jih pred nas postavljajo novi predpisi s področja e-poslovanja in varstva podatkov, nove tehnologije obravnavanja e-dokumentov, digitalna prenova poslovnih in upravnih procesov, ter s tem povezane priložnosti za kakovostnejše, učinkovitejše, dostopnejše in varnejše e-storitve,« so pojasnili organizatorji dogodka s podjetja Palsit d.o.o..
Generalni direktor Direktorata za informatiko Peter Grum je v enem od uvodnih govorov poudaril, da smo v Sloveniji ključni mejnik na področju e-poslovanja dosegli konec marca z uvedbo elektronske osebne izkaznice. »Gre za velik korak naprej v smeri poenostavitev poslovanja, na eni strani za državljane, na drugi pa za vse tiste institucije, kjer je osebna identifikacija, pa naj gre za elektronsko ali fizično identifikacijo, potrebna.
Navsezadnje pa gre tudi za korak naprej v smeri sodobnih digitaliziranih storitev, ki so varne in zanesljive,« je dejal Grum. Žal pa večina izmed prek 120.00 imetnikov novih biometričnih osebnih izkaznic v Sloveniji dobra dva meseca po pričetku izdajanja še vedno ni prejela aktivacijskih kod, tako da hvaljenje uspehov procesov digitalizacije v Sloveniji, vsaj kar se tiče novih osebnih izkaznic, trenutno najbrž ni preveč na mestu.