V Bruslju je bilo včeraj na vrsti zasedanje Sveta za zunanje zadeve EU. Zunanji ministri držav EU so obravnavali položaj v Jemnu, odnose med EU in Moldavijo ter sodelovanju s Kitajsko. Ob robu zasedanja je potekalo tudi srečanje z ministrom za zunanje zadeve Republike Kitajske Wang Yijem. Ker ima globalna velesila Kitajska 1,4 milijarde prebivalcev, nerazvita in politično razdeljena Moldavija pa šteje 3,5 milijonov duš, je jasno, komu so posvetili precej več pozornosti.
Protekcionistična ekonomska politika ZDA trenutno kar sama sili države EU in Kitajsko v poglobljeno sodelovanje (foto: Enzo Zucchi/Svet EU)
Ministri so najprej na začetku zasedanja Sveta za zunanje zadeve EU obeležili peto obletnico priključitve Krima k Ruski federaciji ter ob tem izpostavili trdno podporo suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine. Poudarili so, da Evropska unija ostaja zavezana politiki nepriznavanja priključitve Krima. Glede Moldavije je Svet poudaril pomen nadaljevanja uresničevanja reform, posebej na področju spoštovanja vladavine prava in boja proti korupciji.
Ministri so izrazili pričakovanje, da bo Moldavija tudi po volitvah, ki so potekale 24. februarja, nadaljevala s svojo proevropsko usmerjenostjo in izvajanjem potrebnih reform za vstop v EU. Najpomembnejši del zasedanja pa je bil posvečen Kitajski, tudi zaradi trenutnega globalnega političnega in ekonomskega dogajanja. Ministri so opravili strateško razpravo o Kitajski, ki se bo nadaljevala na Evropskem svetu, tudi v kontekstu priprav na aprilski vrh EU-Kitajska.
Prisotni so izmenjali poglede na vlogo Kitajske v svetu in na stanje odnosov med EU in Kitajsko. Večina evropskih držav si želi poglobljenega sodelovanja s Kitajsko, po drugi strani pa mnogi opozarjajo na domnevne poskuse kitajskih ‘sovražnih prevzemov’ oz. prodora v evropsko ekonomijo. Tudi afera Huawei oz. kitajska mobilna telefonija pete generacije (5G) z domnevnimi vohunskimi dodatki naj bi sodila v širšo sliko boja za svetovno ekonomsko prevlado.
“Izpostavili so potrebo po pragmatičnem pristopu EU na eni strani in potrebo po zagovarjanju načelnih stališč na podrjočjih, kjer se naša mnenja razlikujejo od Kitajskih. Svet je poudaril, da bo EU še naprej izpostavljala tako odkrit dialog na področjih skupnega interesa in ohranitve obstoječega multilateralne sistema, ki temelji na spoštovanju pravil kot tudi vprašanja človekovih pravic in vloge Kitajske pri zagotavljanju miru in stabilnosti v svetu,” so zapisali v sporočilu za javnost.
V razpravi o Jemnu so izrazili podporo uresničevanju sporazuma iz Stockholma in prizadevanjem posebnega odposlanca generalnega sekretarja OZN Griffithsa pri iskanju politične rešitve konflikta. Ministri EU so izrazili močno zaskrbljenost nad katastrofalnim humanitarnim položajem v Jemnu ter poudarili, da mora mednarodna skupnost še naprej delovati v smeri vzpostavitve učinkovite dostave humanitarne pomoči prebivalcem Jemna.
Medtem pa se lahko položaj v Jemnu kmalu še precej poslabša, saj so se proti vojskam Saudove Arabije in Združenih arabskih Emiratov začela z orožjem upirati tudi plemena na vzhodu nesrečne države, kjer je doslej prebivalstvo podpiralo zunanjo intervencijo.