Slovenija je znana po svojih humanitarnih prizadevanjih, kar si lahko državljani štejemo v čast, pa čeprav so sredstva za pomoč drugim včasih precej omejena. Nazadnje se je Ministrstvo za zunanje zadeve odločilo, da bo v naslednjih dveh letih podprlo kar osem razvojnih in humanitarnih projektov ITF Ustanove za krepitev človekove varnosti (ITF). Za projekte, ki krepijo človekovo varnost in omogočajo nov razvoj v območjih, prizadetih zaradi oboroženih konfliktov ali drugih nesreč, bo v letošnjem in naslednjem letu namenilo 775.000 EUR.
Prizor je iz Gaze, podobne apokalitične scene pa lahko najdemo od Sarajeva, prek Aleppa in Kabula vse do Mariupola (foto: Boris Niehaus/commons.wikimedia.org)
S pogodbami o sodelovanju med Ministrstvom za zunanje zadeve (MZZ) in Ustanovo za krepitev človekove varnosti (ITF) je Republika Slovenija spet podprla dejavnosti ITF, kar počne že od njegove ustanovitve leta 1998. V tem času je Slovenija za projekte na področju človekove varnosti, ki jih izvaja ITF po vsem svetu, prispevala že preko 12 mio EUR, od tega več kot 5 mio EUR preko MZZ. Podpis zadnje pogodbe predvideva finančno podporo osmim projektom.
Prvi je nadaljevanje zdravstvene rehabilitacije otrok iz Belorusije, kjer je Slovenija aktivna že več kot tri desetletja. Zaradi eksplozije jedrskega reaktorja v Černobilu leta 1986 in kasnejšega sevanja ima radioaktivno onesnaženje dolgoročne negativne posledice na zdravstveno stanje v širši regiji. ITF je v sodelovanju z Mladinskim zdraviliščem in letoviščem Rdečega križa Slovenije in z drugimi partnerji pripravil nadaljevanje programa rehabilitacije, katere cilj je prispevati k lajšanju in zdravljenju obolenj beloruskih otrok.
Drugi projekt je krepitev psihosocialne dobrobiti otrok iz Ukrajine, oz. rehabilitacija zaradi psihičnih posledic državljanske vojne v tej državi. Rehabilitacija vključuje razne terapije, sprostitvene aktivnosti, tečaje ipd. V Mladinskem zdravilišču in letovišču Rdečega križa Slovenije Debeli rtič bodo tako v dveh letih pripeljali vsaj 128 otrok iz Ukrajine, ki so utrpeli travmatične izkušnje oboroženega konflikta v državi.
Tretji je prav tako povezan z Ukrajino in sicer gre za nadaljnjo zdravstveno rehabilitacijo žrtev oboroženega konflikta v Ukrajini. Konkreten primer je deklica, ki je v letu 2015 izgubila nogo v mestu Mariupol v Ukrajini in je že prestala tri faze zdravstvene rehabilitacije. Prejela je tudi podkolensko protezo in plavalno protezo, zaradi njene rasti in trajnostnega pristopa, ki je ključen pri žrtvah oboroženih konfliktov, pa potrebuje dodatne terapije, rehabilitacije in prilagoditve, da lahko normalno živi in se njeno zdravstveno stanje izboljšuje.
Četrti projekt je namenjen predvsem ženskam severozahodnega predela afganistanskega glavnega mesta Kabul, kjer se nahaja MDC Poliklinika. V času projekta bo zagotovljenih več kot 20.000 različnih brezplačnih zdravstvenih storitev s področja ginekologije, zobozdravstva in fizioterapije za ženske. Projekt je posebno osredotočen na ciljno skupino žensk in deklic.
Peti projket je psihosocialna pomoč žrtvam konfliktov in pomoč na področju rehabilitacije v Gazi in na Zahodnem bregu, sofinancira pa ga tudi Republika Koreja. Cilj projekta je hitrejša in učinkovitejša ponovna integracija žrtev v družbo ter izboljšanje strokovnega znanja o celostni rehabilitaciji. Projekt stremi tudi k izboljšanju spretnosti strokovnjakov na področju fizikalne medicine in rehabilitacije.
Šesti projekt je namenjen izobraževanju o nevarnostih min in eksplozivnih ostankov vojne (EOV) za sirske begunce v Jordaniji. Cilj je minimizirati število eventualnih žrtev ob povratku v domovino. Program se osredotoča na izvedbo delavnic o nevarnosti min/EOV za približno 17.000 otrok in odraslih. Tudi sedmi projekt je sorodne narave in sicer gre za podporo predstavniški pisarni ITF v Bosni in Hercegovini ter protiminskemu delovanju v Bosni in Hercegovini.
Bosna in Hercegovina se namre še vedno sooča s problemom min in neeksplodiranih ubojnih sredstev (NUS), ki ovirajo varnost njenih prebivalcev in razvoj družbe. Namen delovanja ITF v BiH je zagotoviti učinkovito in nemoteno izvajanje programa protiminskega delovanja v skladu z nacionalno strategijo BiH. Približno pol milijona prebivalcev Bosne še vedno živi na minsko/NUS sumljivih področjih.
Zadnji projekt, ki bo deležen namenskih slovenskih sredstev, pa je Makroekonomski fiskalni model za ECOWAS. Projekt, ki ga finančno podpira slovensko razvojno sodelovanje, se osredotoča na krepitev zmogljivosti ECOWAS Oddelka za makroekonomijo (Direktorat za analizo ekonomske politike) in prenosom znanja na ustrezna ministrstva 15. držav članic ECOWAS, so še zapisaliv sporočilu zajavnost MZZ.