Kadilcev je v Sloveniji manj kot pred nekaj leti, toda pri enem od ključnih ukrepov po oceni NIJZ še vedno močno zaostajamo. Inštitut se zavzema za znatno višjo obdavčitev tobačnih izdelkov, kar bi se poznalo tudi pri njihovih cenah.

Višja obdavčitev tobačnih izdelkov bi se lahko poznala tudi pri njihovih cenah. (slika: Dnevne Novice / AI ilustracija)

Kadilcev je manj, toda NIJZ želi dodatne ukrepe

Številke gredo navzdol. Po rezultatih Nacionalne raziskave o zdravju in zdravstvenem varstvu (EHIS) 2025 je med prebivalci Slovenije, starimi 15 let in več, kadilo 20,9 odstotka ljudi. Leta 2019 je njihov delež znašal 23,2 odstotka.

NIJZ navaja, da je leta 2025 redno oziroma vsak dan kadilo 15,9 odstotka prebivalcev v tej starostni skupini. Sprememba je opazna tudi na daljši rok. Od leta 2007 se je skupni delež kadilcev zmanjšal za štiri odstotne točke, pri moških za nekaj več kot pet, pri ženskah pa za skoraj tri odstotne točke.

V zadnjih letih so se zaostrila tudi pravila. Med ukrepi so omejitve oglaševanja, promocije in razstavljanja, prepoved prodaje mladoletnim, velika zdravstvena opozorila ter enotna embalaža cigaret in tobaka za zvijanje.

Po navedbah NIJZ se Slovenija po obsegu uvedenih učinkovitih ukrepov nadzora nad tobakom uvršča med prvih deset evropskih držav. Pri enem od ukrepov pa je po oceni inštituta še precej prostora.

Prav tu vidi NIJZ največ prostora

Gre za obdavčitev in cene tobačnih izdelkov. NIJZ ocenjuje, da je Slovenija na tem področju trenutno najšibkejša, zato se zavzema za znatno zvišanje obdavčitve. Takšen ukrep bi pomenil občutno zvišanje cen.

Za kadilce je pomembna ena stvar: nova podražitev cigaret ni bila sprejeta.

NIJZ v aktualni objavi ne navaja nove cene zavojčka, konkretnega zvišanja trošarin ali datuma morebitne spremembe. Gre za ukrep, za katerega se inštitut zavzema in s katerim želi dodatno zmanjšati uporabo tobaka.

Višja obdavčitev sicer ne bi pomenila povsem nove smeri. Ministrstvo za finance pojasnjuje, da trošarine poleg zagotavljanja javnofinančnih prihodkov zasledujejo tudi druge cilje. Pri tobaku je med njimi zmanjševanje porabe zaradi škodljivih učinkov na zdravje.

Povezava s ceno je neposredna. Višja trošarina lahko zviša končno ceno izdelka, ta pa lahko vpliva na povpraševanje. Cenovni in davčni ukrepi so zato že del slovenskega pristopa k zmanjševanju uporabe tobaka.

NIJZ pa ne bi posegel samo v cene. Zavzema se tudi za zmanjšanje števila oziroma gostote prodajnih mest in za številčno omejene specializirane prodajalne tobačnih in povezanih izdelkov.

Pomemben del ukrepov je namenjen mlajšim generacijam. O preprečevanju uporabe tobačnih in nikotinskih izdelkov med mladimi smo na Dnevnih Novicah že poročali ob preventivnih aktivnostih, namenjenih zmanjševanju poseganja mladostnikov po teh izdelkih.

Cilj za leto 2040 je postavljen zelo nizko

Ministrstvo za zdravje je v strategiji Za Slovenijo brez tobaka 2022–2030 določilo dolgoročno vizijo, po kateri naj bi Slovenija do leta 2040 postala družba brez tobaka.

To ne pomeni, da takrat tobačnih ali nikotinskih izdelkov ne bi uporabljal nihče. Cilj je delež prebivalcev, starih 15 let ali več, ki uporabljajo tobačne, povezane in druge nikotinske izdelke, ki niso registrirani kot nikotinska nadomestna terapija, zmanjšati na največ pet odstotkov.

Do tega cilja je še precej poti. Strategija zato ne stavi na en sam ukrep. Med drugim vključuje cenovne in davčne ukrepe, omejevanje oglaševanja, zaščito pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu, preprečevanje začetka uporabe ter pomoč pri opuščanju kajenja.

Posledice kajenja so medtem še vedno velike. Po podatkih Ministrstva za zdravje zaradi bolezni, pripisljivih kajenju, v Sloveniji vsak dan umre deset ljudi oziroma približno 3.600 na leto. Tobaku pripisujejo 19 odstotkov vseh smrti med prebivalci Slovenije, starejšimi od 30 let.

Koliko bi stal zavojček?

Na to vprašanje danes še ni mogoče odgovoriti.

Brez konkretnega davčnega ukrepa in njegove višine bi bil vsak izračun prihodnje cene cigaret zgolj ugibanje. Aktualno stališče NIJZ zato ne pomeni, da bodo kadilci jutri ali prihodnji teden na prodajnih policah že zagledali nove cene.

Če bi pristojni organi v prihodnje sprejeli občutnejše zvišanje obdavčitve, pa bi se sprememba lahko neposredno poznala pri cenah tobačnih izdelkov.

Delež kadilcev se medtem zmanjšuje, NIJZ pa želi ta trend še okrepiti. Prav pri cenah in obdavčitvi vidi področje, kjer ima Slovenija še precej prostora.

Za zdaj torej ni vprašanje, koliko bo stal naslednji zavojček, temveč ali bo predlagani pristop nekoč postal tudi konkreten ukrep. Če bo, bodo kadilci posledico najverjetneje najprej opazili pri ceni.