Pariz je danes, ko mineva prvo leto od katastrofalne eksplozije v bejrutskem pristanišču, gostil že tretjo mednarodno konferenco v podporo Libanonu. Ta sredozemska država je namreč na robu kolapsa, vzrokov za takšno stanje pa je veliko, razmere v Libanonu pa so zelo kompleksne.

Charles Michel pomoč Libanonu pogojuje z reformami (foto: FB Council of the EU)

Ob prvi obletnici ogromne eksplozije umetnih gojil v Bejrutu, ki je opustošila pristaniški del mesta, ubila prek 210 ljudi in jih ranila prek 7000, so danes v Parizu izpeljali že tretjo mednarodno konferenco za pomoč Libanonu. Skupaj z Organizacijo združenih narodov je zasedanje gostil francoski predsednik Macron, med povabljenci pa so bil predsednik Libanona Aoun, predsednik Evropskega sveta Michel in predsednik ZDA Biden.

Cilj konference je zbiranje nove finančne pomoči za Libanon in sicer naj bi poskusili zbrati sredstva v višini 350 milijonov evrov. Tako visok znesek naj bi bil potreben, ker več različnih strokovnih virov trdi, da se Republika Libanon danes nahaja na robu popolnega kolapsa. Libanon je imel namreč že dolgo pred lansko eksplozijo težave z vladanjem oziroma z upravljanjem države.

Kriza je libanonske države zelo kompleksna, saj hkrati politične, gospodarske in socialne narave, pandemija koronavirusa pa je splošni položaj v državi še dodatno poslabšala. Množični protesti zaradi vse slabšega ekonomskega stanja so se pričeli že leta 2019, libanonska vlada pa zaradi interne sektaške razdrobljenosti države, korupcije in vmešavanja zunanjih akterjev niti more delovati, kot bi pričakovali.

»Stopnja revščine se je dramatično povečala: 55% prebivalstva živi pod pragom revščine; negotovost s hrano se poslabšuje, zdravstveni sistem pa je na robu propada. EU znova poziva libanonske oblasti, naj takoj odkrijejo rezultate preiskave vzrokov eksplozije. Družine žrtev in vsi Libanonci še čakajo na odgovore. Evropska unija je vedno stala ob strani Libanoncem,« je ob pričetku konference poudaril predsednik Evropskega sveta Charles Michel.

Pojasnil je tudi, da je EU že lani kot prvi odziv na eksplozijo zbrala 170 milijonov evrov, poleg tega pa je pomagala s humanitarno pomočjo, z letno dvostransko pomočjo in tudi prek regionalnega skrbniškega sklada kot odziv na sirsko krizo. EU pričakuje, da bodo po svežem imenovanju Najiba Mikatija za predsednika libanonske vlade stekli postopki za nujno potrebne reforme. Poleg korenčka pa je Michel ponudil tudi palico.

»Treba se je pripraviti na volitve, predvidene za leto 2022, ki morajo potekati po načrtih. Prav tako bi rad poudaril pomen reform upravljanja. Predvsem na področju boja proti korupciji, pravosodnega sistema ali javnih naročil. To so področja, kjer je EU že zagotovila podporo. In te reforme so bistvene za trajnostno okrevanje države. In bodimo odkriti: mednarodna pomoč bo odvisna od občutnega napredka pri izvajanju reform,« je bil zelo jasen Michel.