Pred martinovim NIJZ opozarja, da bi lažja dostopnost alkohola lahko povečala njegovo porabo ter z njo povezane bolezni in poškodbe. Posebej izpostavlja otroke in mladostnike, čeprav posledice pitja občutijo tudi odrasli in njihove družine. Opozorilo, posodobljeno 4. novembra, prihaja med razpravo o zakonskem predlogu, ki bi dovolil ponudbo alkohola v šolskih prostorih zunaj časa izobraževanja.

NIJZ opozarja na zdravstvena tveganja večje dostopnosti alkohola. (foto: Carson Masterson / Unsplash)

Večja dostopnost alkohola pomeni več zdravstvenih tveganj

V Sloveniji alkohol spremlja številna praznovanja, družinska srečanja in javne prireditve. Njegova prisotnost je tako običajna, da se ob razpravah o prodaji pogosto najprej pojavijo vprašanja organizacije dogodkov in potreb lokalnih skupnosti. Toda alkohol ni običajno potrošno blago. Njegova poraba je povezana z boleznimi, poškodbami, zasvojenostjo in prezgodnjo umrljivostjo, zato lahko že spremembe v dostopnosti vplivajo na zdravje prebivalstva.

Na to opozarja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), katerega strokovni svet je 22. septembra 2026 sprejel enotno odklonilno stališče do predlagane novele Zakona o omejevanju porabe alkohola. Objavo je inštitut nazadnje posodobil 4. novembra. Po njegovi oceni bi širjenje možnosti prodaje alkoholnih pijač povečalo njihovo dostopnost in s tem tveganje za večjo porabo. Omejevanje prodajnih mest, časa prodaje in dostopa do alkohola zato sodi med ukrepe, s katerimi države zmanjšujejo škodljive posledice pitja.

Najbolj ranljivi so mladi, vendar tveganja niso omejena nanje

Otroci in mladostniki so za škodljive učinke alkohola posebej občutljivi, saj se njihovi možgani še razvijajo. Zgodnejši začetek pitja je povezan tudi z večjo verjetnostjo težav zaradi alkohola v odraslosti. Pomembno vlogo pri tem imajo zgledi, ki jih mladi dobivajo doma in v širšem okolju. Če alkohol spremlja skoraj vsako druženje, lahko njegovo uživanje začnejo dojemati kot nekaj samoumevnega, čeprav jim zakon nakup alkoholnih pijač prepoveduje.

Posledice pitja pa niso omejene na mlajše generacije ali ljudi z razvito odvisnostjo. Alkohol je dokazano rakotvorna snov, povezana z najmanj sedmimi vrstami raka, med drugim z rakom jeter, dojk ter debelega črevesa in danke. Tveganje za nekatere vrste raka obstaja že pri manjših zaužitih količinah in narašča z večjo porabo. Pitje alkohola lahko škoduje tudi srčno-žilnemu sistemu, duševnemu zdravju in odnosom z bližnjimi. Posebej nevarno je med nosečnostjo, saj lahko povzroči trajne posledice za razvoj otroka.

V Sloveniji 804 smrti zaradi visoke porabe alkohola

Podatki NIJZ kažejo, kako obsežne so lahko posledice pitja alkohola. Leta 2023 je bilo v Sloveniji zaradi visoke porabe alkohola 804 smrti, med umrlimi 640 moških in 164 žensk. To je predstavljalo 3,7 odstotka vseh smrti v državi. Gre za statistiko iz leta 2023, ki jo NIJZ navaja v svojem letos posodobljenem stališču, in ne za podatke o umrljivosti v letu 2026. Svetovna zdravstvena organizacija škodljivo rabo alkohola povezuje z več kot 200 bolezenskimi stanji, poškodbami in zastrupitvami.

Zdravstvene posledice so le del širšega problema. Pitje alkohola vpliva tudi na varnost v prometu, odnose v družinah, delovno okolje in javne izdatke. Na te razsežnosti opozarja Ministrstvo za zdravje, ki na državnem portalu navaja, da alkohol povzroča veliko zdravstveno, socialno in gospodarsko breme. Slovenija ima zato sprejet Program omejevanja porabe alkohola in zmanjševanja škodljivih posledic rabe alkohola za obdobje 2025–2026, ki vključuje preventivo, zgodnje prepoznavanje težav in boljšo dostopnost strokovne pomoči.

Prav prometna varnost je pred martinovim eden najbolj vidnih obrazov te problematike. Na Dnevnih Novicah smo že poročali o poostrenem nadzoru alkoholiziranosti voznikov, ki poteka od 2. do 11. novembra. Toda številne posledice alkohola nastajajo precej manj opazno. Težave z zdravjem, odnosi ali delovno učinkovitostjo se lahko razvijajo postopoma, zato nevarnosti pitja ni mogoče presojati samo po številu prometnih nesreč ali policijskih preizkusov alkoholiziranosti.

Kaj bi spremenila nova alkoholna zakonodaja?

V središču aktualne razprave je predlog sprememb Zakona o omejevanju porabe alkohola, ki bi dopuščal prodajo oziroma ponudbo alkoholnih pijač v prostorih vzgojno-izobraževalnih ustanov in na pripadajočih zemljiščih, kadar tam ne poteka vzgojno-izobraževalna dejavnost. Predlog ZOPA-B, označen z EPA 245-X, je skupina poslancev vložila 9. septembra 2026. Kot izhaja iz uradnega gradiva Državnega zbora Republike Slovenije, želijo predlagatelji predvsem olajšati organizacijo prireditev v manjših krajih, kjer so šolske telovadnice, avle in drugi večnamenski prostori pogosto edina primerna prizorišča za večja srečanja.

Parlamentarni odbor za zdravje je predlog 3. novembra podprl, vendar to še ne pomeni, da je sprememba že postala zakon. Predvidena izjema ne bi veljala med izvajanjem vzgojno-izobraževalne dejavnosti, prav tako ne bi odpravila prepovedi prodaje alkohola mladoletnim. Bistvo predloga je torej možnost ponudbe alkohola ob drugih dogodkih, ko v teh prostorih ne potekajo šolske dejavnosti. Prav v tem pa NIJZ vidi težavo. Šolski prostori tudi popoldne ostajajo pomemben del življenja otrok in mladostnikov, saj se tam odvijajo športne, kulturne in druge dejavnosti. Inštitut ocenjuje, da bi dovoljena prodaja alkohola na teh lokacijah oslabila prizadevanja za zdrave življenjske navade in mladim pošiljala napačno sporočilo o sprejemljivosti pitja.

Zakaj Ministrstvo za zdravje in NIJZ nimata enakega stališča?

Razlika med stališčema obeh institucij je razvidna iz uradnega gradiva Državnega sveta. Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je predlog novele obravnavala na 78. seji 22. oktobra 2026, njeno pisno mnenje pa nosi datum 27. oktober 2026. Komisija predloga zakona ni podprla. V dokumentu sta povzeti tudi stališči Ministrstva za zdravje, ki predlaganim rešitvam ne nasprotuje, in strokovnega sveta NIJZ, ki spremembam odločno nasprotuje.

Ministrstvo za zdravje po navedbah v mnenju komisije priznava, da imajo zlasti manjše lokalne skupnosti težave s pomanjkanjem primernih prostorov za organizacijo prireditev. Zato dopušča prilagodljivejšo uporabo šolskih prostorov, kadar v njih ne poteka vzgojno-izobraževalna dejavnost. Pri tem posebej poudarja, da morata biti izobraževanje in druga uporaba prostorov časovno jasno ločena, prepoved prodaje oziroma ponudbe alkohola mladoletnim pa mora ostati v veljavi. Enako velja za druge omejitve, ki jih zakon določa za javne prireditve. Ob spoštovanju teh pravil je po presoji ministrstva mogoče uskladiti potrebe lokalnih skupnosti z varovanjem zdravja, pri čemer je pomembna tudi odgovornost organizatorjev, upravljavcev prostorov in nadzornih organov.

Takšno stališče ne pomeni spremembe splošnih usmeritev ministrstva na področju alkoholne politike, ki vključujejo zmanjševanje škodljive rabe alkohola, preventivo ter varovanje zdravja otrok in mladostnikov. NIJZ pa predlagano izjemo ocenjuje drugače. Po njegovem strokovnem stališču bi dodatna možnost prodaje povečala dostopnost alkohola, kar bi lahko prispevalo k večji porabi in škodljivim posledicam. Razlika med institucijama torej ni v priznavanju zdravstvenih tveganj, temveč v presoji predlagane zakonske rešitve. Ministrstvo ji ob ohranitvi omejitev ne nasprotuje, NIJZ pa opozarja, da širjenje dostopnosti alkohola ni skladno s cilji varovanja javnega zdravja.

Martinovo je blizu, posledice alkohola pa niso samo praznične

V prihodnjih dneh bodo po Sloveniji potekala številna martinovanja in druga druženja, pri katerih ima vino tradicionalno pomembno vlogo. Za marsikoga bodo to priložnosti za srečanja s prijatelji in družino, za zdravstvene strokovnjake pa tudi čas, ko je treba znova opozoriti na tveganja pitja. Alkohol namreč ne vpliva samo na sposobnost vožnje ali vedenje med praznovanjem. Njegove posledice se lahko pokažejo šele po daljšem obdobju in prizadenejo tudi ljudi, ki sami ne pijejo.

Kdor opaža, da alkohol vpliva na njegovo zdravje, počutje ali odnose, lahko pomoč poišče pri osebnem zdravniku oziroma v centrih za krepitev zdravja in zdravstvenovzgojnih centrih. V okviru programa Skupaj za zdravje so na voljo tudi delavnice za razmislek o pivskih navadah in njihovo spreminjanje. Predlagana zakonska sprememba ima medtem jasno opredeljen namen: organizatorjem prireditev omogočiti večjo uporabo šolskih prostorov, kadar v njih ne poteka izobraževanje. Prav tako jasno je nasprotovanje NIJZ, ki opozarja, da bi s tem nastala dodatna možnost za ponudbo alkohola. Inštitut omejevanje njegove dostopnosti uvršča med pomembne ukrepe za zmanjševanje zdravstvene škode. To ostaja osrednji strokovni pomislek tudi ob predvideni omejitvi prodaje na čas zunaj izobraževalne dejavnosti.